Pozno jeseni se bosta namreč izpraznili dve mesti, zato predsednik republike Borut Pahor že zbira predloge, ustavne sodnike pa bo na njegov predlog izvolil državni zbor.

Na ustavnem sodišču se bosta v enem letu zamenjali kar dve tretjini ustavnih sodnikov. Čeprav je v Sloveniji dovolj pravnikov, starih več kot 40 let, ki bi lahko bili ustavni sodniki, pa je vprašanje, koliko in kakšne predloge bo Pahor prejel. Položaj je v primeru iskanja ustavnih sodnikov sicer drugačen kot v primeru predsednika vrhovnega sodišča, saj v nasprotju s sodnim svetom, ki je vezan zgolj na prijave, Pahor lahko, če prijav ne bo,ali če bo presodil, da niso primerne, kandidate išče tudi sam.

In tokrat je že slišati namige, da se kandidati ne bodo javljali sami. Več uspeha bi lahko imel Pahor, če bi h kandidaturi vabil - takšnega vabila večina ne bi zavrnila. Seveda bo moral Pahor dobro premisliti, na koga bo vabilo naslovil. Njegova beseda namreč ni zadnja. Ustavne sodnike izvoli državni zbor, na tajnem glasovanju z najmanj 46 glasovi.

Se bo institut javne predstavitve "prijel"?
Predsednik Pahor sicer uvaja novost pri kandidatih, ki jih imenuje ali predlaga. To je javna predstavitev. Danes je potekala prva. Predstavila se je Mojca Planinšek, ki jo Pahor predlaga za drugega namestnika predsednika Računskega sodišča. Pahor napoveduje, da bo takšne javne predstavitve od zdaj organiziral vedno - torej tudi v primeru ustavnih sodnikov.

Pri nekdanjih ustavnih sodnikih je bila ta ideja sprejeta različno. Od tega, da naša pravna kultura javnega zaslišanja ne bi prenesla in bi verjetno kakšnega dobrega kandidata tudi odvrnilo od kandidature, do tega, da bi bilo prav, da se kandidati predstavijo širši javnosti in morebiti odgovorijo tudi na kakšen očitek na svoj račun.

Vsekakor pa se predsednik republike Borut Pahor tudi v primeru javne predstavitve ne razbremeni svoje odgovornosti, da izbere dobre kandidate. Spodrsljaja - kot v primeru komisije za preprečevanje korupcije - si verjetno ne želi ponoviti.