Slovenija postaja druga država EU-ja, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji pravni ravni. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Slovenija postaja druga država EU-ja, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji pravni ravni. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Slovenska vojska
Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je opozorila, da slovenskega vojaka "zapušča veder obraz". Foto: Daniel Mlakar/Slovenska vojska
Vodovod, voda, pipa, umivalnik
Državni zbor je po sprejetju vpis pravice do pitne vode v ustavo to pravico še slovesno razglasil. Foto: EPA

Poslanke in poslanci so opravili razpravo o socialnem položaju v Slovenski vojski (SV).

V SDS-u in NSi-ju so opozarjali, da vlada vodi vojsko "v umiranje na obroke", in jo pozivali k izboljšanju razmer.

V koalicijskih vrstah so priznali, da položaj ni zadovoljiv, a poudarjali prizadevanja vlade tako na zakonodajni ravni kot na ravni konkretnih ukrepov.

Sredstva se zvišujejo
V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Marjan Dolinšek (SMC) spomnil, da je prav aktualna vlada prvič po letu 2010 zaustavila padanje obrambnih izdatkov. Priložnost za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in anomalij glede vojaške službe v SMC-ju vidijo tudi v novem zakonu o obrambi in zakonu o službi v SV-ju, ki sta že pripravljena.

Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je na drugi strani opozorila, da Slovenskega vojaka "zapušča veder obraz" in da je "večletno lomastenje SD-ja na obrambnem resorju pokazalo skrb vzbujajoče rezultate". Razmere v vojski po njeni oceni še nikoli niso bile slabše, vlada pa jo vodi v "umiranje na obroke".

V DeSUS-u po besedah poslanca Benedikta Kopmajerja soglašajo, da s stanjem v vojski ne moremo biti zadovoljni, kljub vsemu pa je opomnil, da se v proračunih za prihodnji dve leti sredstva zvišujejo za po več kot 20 milijonov evrov. Od konkretnih ukrepov je izpostavil tudi izplačevanje nadur pripadnikom, ki so vključeni v dejavnosti, povezane s prebežniško krizo.

Tudi poslanec SD-ja Jan Škoberne je izpostavil dvig sredstev za vojsko v prihodnjih dveh letih. Kot je poudaril, vlada lahko poskrbi za dvig sredstev, prav tako lahko določi dodatna dva plačilna razreda, poskrbi za materialno ustreznost opreme in infrastrukture. Ne more pa poskrbeti za vse okoliščine, ki so SV doletele v zadnjem obdobju, denimo glede vprašanja poklicnih pokojnin.

Naborniška vojska z majhno stalno sestavo?
Da Slovenska vojska ni sposobna izvajati večjih obrambnih operacij, pa meni poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec. Obenem je opozoril, da je SV največji zaposlovalec prekarnih delavcev v državi. Razloga za oboje našteto pa sta po njegovih besedah v profesionalizaciji vojske in v članstvu Slovenije v Natu. Vlada bi morala razmišljati o načrtu B, to pa je naborniška vojska z majhno stalno sestavo, je povedal.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin pa je izrazil željo, da bi ministrica za obrambo Andreja Katič tudi znotraj koalicije našla politično soglasje, da je treba za vojakinje in vojake poskrbeti bolje. Kot je poudaril, namreč spremenjene varnostne okoliščine narekujejo primerno usposobljenost in motiviranost Slovenske vojske.

Tudi v nadaljevanju razprave so koalicijski in opozicijski poslanci ostajali vsak na svojem bregu. Zlasti v SDS-u so opozarjali, da tudi predvidene zakonske rešitve ne bodo izboljšale socialnega položaja vojakov. Če ne bo konkretnih ukrepov, bodo v stranki po napovedih poslanca Žana Mahniča po novem letu začeli vlagati tudi svoje zakonske predloge.

V koaliciji so vztrajali, da stanje vendarle ni tako slabo in da morajo tudi predlagatelji seje priznati, da si ministrstvo prizadeva za izboljšanje razmer, kar je v daljšem nagovoru ponazorila tudi ministrica za obrambo Katičeva. Poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer, ki dvomi o dobronamernosti predlagateljev, pa je današnjo izredno sejo označil tudi kot pripravo na še eno interpelacijo.

Večina je že v razpravi na matičnem odboru za obrambo zavrnila predlog priporočila, ki so ga podali poslanci SDS-a in NSi-ja, zato DZ na plenarni seji danes o njem ni glasoval.

Razglasitev pravice do pitne vode
Državni zbor je po sprejetju vpisa pravice do pitne vode v ustavo to pravico še slovesno razglasil. Skladno z ustavnim zakonom je slovenska ustava dopolnjena s 70. a členom. Ta člen določa, da ima vsak pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države in da vodni viri služijo prednostno ter trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

V ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Slovenija tako poleg Slovaške postaja druga država EU-ja, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji ravni.

Pitna voda ustavno zagotovljena
Pitna voda ustavno zagotovljena