Najvplivnejši pravniki leta 2014. Foto: BoBo
Najvplivnejši pravniki leta 2014. Foto: BoBo
Pravniki
Odvetnica Janja Hojnik. Foto: BoBo
Pravniki
Nina Zidar Klemenčič, Franci Matoz in Marko Pavliha. Foto: BoBo
Pravniki
Vlasta Nussdorfer in Andraž Teršek. Foto: BoBo
Pravniki
Matej Avbelj. Foto: BoBo
Najvplivnejši pravniki o morali
Omizje: (A)moralnost pravnikov

Tudi 14. izbor je tradicionalno potekal v dveh delih. Izmed dvajsetih finalistov, ki so bili največkrat predlagani v prvem delu, se je med najvplivnejše uvrstila deseterica pravnic in pravnikov, ki so do vključno 24. novembra, ko se je izbor končal, dobili največ glasov.

Družba Ius Software, ki ureja in razvija spletno mesto Ius-Info, je izbrane pravnice in pravnike povabila na slovesno podelitev priznanj in okroglo mizo, s katero se izbor tradicionalno končuje.

Razpravo v ljubljanskem hotelu Lev je povezoval Marko Pavliha, ki se že vrsto let uvršča med izbrano deseterico. V razpravi z naslovom (A)moralnost pravnikov so udeleženci predstavili svoja mnenja ter izkušnje o izzivih in pasteh pravniškega poklica: "(A)moralnost pravnikov se manifestira na več načinov. Pravniki s(m)o lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v državnem zboru, strankah, vladi, na sodiščih, tožilstvih, ministrstvih in drugod, pozerji, lukrativni svetovalci politikom in obračalci plašča po vetru (prepogosto brez moralnih zadržkov), pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme seveda nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava. V katero od omenjenih kategorij bi se uvrstili izbrani pravniki? Eden od paradoksov človeštva je, da kljub (pre)obilici prava še zdaleč ni vse tako prav, kot bi bilo pravilno, in navzlic zavedanju, kaj bi družba mórala, je morála zaspala v nočni môri. Zakaj? Kako izbrana deseterica osebno pripomore, da ne bi bilo tako," se je v uvodnem razmišljanju vprašal Pavliha. In med razpravo sogovornike "izzival" z vprašanji.

"S kompromisi se ne odrekamo etičnim normativom"
Predsednik vlade Miro Cerar je večkratni izbranec pravniških kolegic in kolegov, saj se v izbor najvplivnejših redno uvršča. S prestopom v politiko je prestopil rubikon. "Po srcu pa sem še vedno pravnik," zatrjuje. Kot politik je trenutno deležen vrste očitkov in kritik. "Od sebe ne smemo zahtevati popolnosti, moramo pa zahtevati dvig v pravni, politični in etični kulturi," odgovarja nanje. Torkov dogovor z 38 sindikati javnega sektorja je po njegovih besedah tudi posledica znova vzpostavljenega zaupanja. "S kompromisi se ne odrekamo etičnim normativom," pravi. Ob tem dodaja, da "moramo biti tudi spodbudni, ne le razdiralni".

Varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, pri svojem delu "državi nastavlja zrcalo. Uspehi -tudi vladni- lahko ljudem pomagajo." "Največji uspeh bi bil, če bi lahko v poročilo Varuha vključila kar največ dobrih zgodb." Včasih smo slepi in gluhi za težave ljudi. Mnogo jih je, ki pravijo le "lepo je, če te kdo posluša". "Prizadevam si, da bi delo opravljala dobro, pridno in moralno. Enako bi delala tudi kot prodajalka vijolic."

Ob tem se je dotaknila aktualne tragedije mariborskega ravnatelja. Z ministrico za izobraževanje je že obiskala predmetno mariborsko šolo. "Na vhodu je pisalo Pustite nam žalovati," kar je po njenem mnenju namenjeno tudi medijem. Od njih pri opravljanju pomembnega poslanstva vsekakor pričakuje več ozaveščevalne vloge in presoje, kaj je v javnem interesu.

"Vsak je odgovoren za svoja dejanja"
Po Skypu je iz ZDA v razpravi sodeloval tudi Klemen Jaklič. Vodilo pri njegovem delu in življenju ostaja reklo, da "vsak človek umre sam. Vsak je odgovoren za svoja dejanja." "Vedno si prizadevam govoriti resnico, kot jo razumem in po najboljših močeh dojemam. Ko govorim resnico, kot jo dojemam, sem svoj cilj dosegel."

Vprašanje zaupanja v pravo je po njegovih besedah dvosmerno, odvisno tudi od odločitev pravnih organov. "Pravo mora temeljiti na pravičnosti. Trdim tudi, da sta pravo in pravičnost eno. Zunanji videz je pri pravnosti prava zelo pomemben. Brez videza neodvisnosti in nepristranskosti zaupanja v pravo ne more biti," pravi razpravljavec.

Odvetnico Janjo Hojnik so v preteklih tednih povezovali z množico morebitnih funkcij. Od kandidatke za mariborsko županjo, dekanke mariborske pravne fakultete do ministrice. Medijske domneve je zavrnila. "Ostajam v izvršnem odboru SMC-ja, drugih funkcij pa se ogibam," saj jo veseli delo na fakulteti in preživljanje časa z družino.

Po prepričanju Francija Matoza se odvetniki "gibljemo med lastnimi načeli in pričakovanji strank". Pri tem je zelo pomembna tudi empatija, meni. "Odvetnike je treba kritizirati, tako tudi vse druge. Le objektivna kritika lahko prinese izboljšanje."

Zaradi odsotnosti pravosodnega ministra, soproga ter soizbranca v vrste najvplivnejših pravnikov Gorana Klemenčiča je bila kopice vprašanj deležna tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič. O konfliktih interesov zaradi morebitnega prekrivanja poslovnega in zasebnega v smehu odgovarja le: "Moj mož ima dobro ženo, jaz pa dobrega moža. Imava pa podobna načela. Goranu je zdaj kvečjemu težje, saj sem sama tudi glasen kritik." Ob tem izpostavlja, da "o etiki in morali ne moremo le govoriti, ampak ju moramo tudi živeti. Nemalokrat to govorim tudi možu, pravosodnemu ministru."

Velik izziv je po njenem mnenju zastopati politike, saj si po navadi prizadevajo tako za pravne kot tudi politične cilje. "Od političnih se mora odvetnik distancirati. Ohraniti je treba integriteto poklica in prava." Napake v pravosodju je treba po njenih besedah osvetljevati in konkretizirati, ne smemo pa pavšalno diskreditirati, kot se trenutno dogaja s sodstvom. "Naloga sodstva je reševati naše konflikte. Brez tega gremo v anarhijo."

Pravnik Matej Avbelj poudarja, da "politika ni nekaj slabega, spremembe so v demokraciji mogoče le s političnimi orodji. A se sam v tem ne vidim." "Slovenci ne znamo biti kritični na dialoški način. Pred tremi leti kritike sodstva in sodnih odločitev ni bilo. Težava slovenskega prava je, da posamezni pravni klani niso sposobni iz lastnih vrst izločati anomalij. Nasprotno, velja neka stanovska solidarnost. In to ljudje vidijo. Za to je potreben tudi pretočen medijski sistem. In vse to Slovenijo še čaka," trdi.

"Razočaran in jezen sem, ko vplivni žalijo dostojanstvo mene in prebivalcev Slovenije," pa pravi zadnji med najvplivnejšimi, Andraž Teršek. V Sloveniji so nekatere kršitve "tako grozljive in očitne, da je žaljiva že razprava o tem." Prisotne so v vsakdanjem življenju, od administratorjev na upravnih enotah do zaposlenih na centrih za socialno delo, pravi. V razpravo je tako med drugim vključil konkreten predlog, "da bi izbrani vplivni pravniki svoje pro bono svetovalne storitve vsako leto nudili državi" in njenim organom ter službam. "Menim, da s 1. januarjem ta skupina lahko začne reševati težave."

Najvplivnejši pravniki o morali
Omizje: (A)moralnost pravnikov