Pred petnajstimi leti se je na referendumu, ki se ga je udeležilo okoli 60 odstotkov volivcev, za članstvo v EU-ju opredelilo več kot 80 odstotkov volivcev, za članstvo v zvezi Nato pa 66 odstotkov volivcev. Leto dni pred referendumom pa je bilo ustanovljeno tudi društvo Slovenski odbor za Nato, ki sta ga med drugim ustanovila tudi Rupel in Janša ter je ob obletnici referendumov tudi pripravilo omizje, kjer sta sodelovala predsednik SDS-a Janez Janša in tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel.

Na dan referendumov smo takrat kot opozicija povabili na praznovanje na Prešernovem trgu, na katerem se nam je pridružil tudi tedanji predsednik Evropskega parlamenta, saj tedanja vlada ni priredila nobenega dogodka, se spominja Janša in dodaja, da veselje ni bilo tolikšno kot ob osamosvojitvi, pa tudi ni bila tako prelomna odločitev, "a je še vedno odločitev, ki je ne obžalujemo". Ob tem Janša poudarja, da tudi znotraj EU-ja ni vse idealno, a kljub temu se je večkrat že izkazalo, kako pomembno je bilo članstvo v EU-ju za Slovenijo.

Skupna valuta ublažila posledice krize
"Predstavljajte si, da bi imeli v času krize lastno valuto, ki bi strašno devalvirala, in kaj bi to pomenilo za vrednost prihrankov ter naložb, tako pa je skupna valuta poskrbela za stabilizacijo položaja," je poudaril Janša in dodal, da je bil v času gospodarske krize denar iz evropskih skladov edini denar, ki se ga je dalo investirati. Ima pa EU tudi temnejše plati, je dejal Janša in potem navedel pozen odziv EU-ja na grško finančno krizo, kjer evropske institucije dolgo niso vedele, kako bi se nanjo odzvale, nanjo pa tudi niso bile ustrezno pripravljene. "Takrat je padlo nekaj iluzij," je dejal Janša in poudaril, da je skupna valuta kljub temu preživela.

Drugi pretres, ki ga je poudaril Janša, je bila migrantska kriza. "Tu je bil dvojen šok, v prvi vrsti zaradi kolon nezakonitih prebežnikov, ki so mirno vdirale prek schengenske meje." Takrat se je po presoji Janše videlo, da nekaj ne deluje, pri nadzoru schengenske meje pa sta po njegovih navedbah najbolj odpovedali Grčija in Slovenija. "Ta položaj je Evropo zdaj z znatno zamudo streznil in začelo se je delati za zavarovanje zunanjih meja in schengenske meje, ter da se je začelo razmišljati, kaj se da narediti v Afriki, da bodo ti ljudje ostali tam." Ob tem je Janša poudaril, da je nastal kaos tudi zato, ker je Nemčija, ki je predtem veljala za državo, ki spoštuje pravila, razveljavila dublinsko uredbo.

Pot od osamosvojitve do pogajanj
Rupel pa je poudaril, da je bil referendum nadaljevanje zgodbe, ki se je začela prej. Najprej z osamosvojitvijo Slovenije, potem prek italijanskega veta na pridruženo članstvo Slovenije v EU-ju leta 1994, do leta 1997, ko se je odločalo o širitvi Nata. "Leta 1998, ko sem bil veleposlanik v Washingtonu, sem tamkajšnje politike prepričeval, da Slovenija sodi v Nato, v ozadju pa so natoskeptiki iskali alternative članstvu v Natu," se spomina Rupel in dodaja, da si je Nato pozneje Nato zaradi bombardiranja Beograda priskrbel še več novih nasprotnikov v Sloveniji.

Rupel je poudaril tudi teroristični napad na New York, ki je spremenil načrte širjenja zveze Nato. Leta 2003 pa so se začela pogajanja med Slovenijo in zvezo Nato. Rupel se je spomnil tudi podpisa vilenske deklaracije, za katero se je pozneje izkazalo, "da je vsebovala nekaj napačnih podatkov o Iraku". Rupel se ob tem spominja, da je bil zaradi deklaracije deležen negativne kampanje, in poudarja, da mu je takrat tudi tedanji premier Janez Drnovšek dejal, da ne podpira podpisa vilenske deklaracije.

"Pritiski natoskeptikov so bili veliki"
Rupel je navedel, da je bil pritisk natoskeptikov velik, dodatno pa se je okrepil, saj se je v času referenduma zgodil umor srbskega predsednika vlade Zorana Đinđića in tudi napad zveze Nato na Irak. "Takrat sem se posvetoval tudi z Joschko Fischerjem, ki mi je svetoval, naj referendum prestavimo," je dejal Rupel in dodal, da so bili pritiski natoskeptikov hudi, saj se je upalo, da bi referendum o Natu padel. "Breme podpori referendumu v vladi je takrat padlo na obrambnega ministra Antona Grizolda in name," se spominja Rupel.

"Slovenija danes v EU-ju doživlja tudi nekatera razočaranja, v prvi vrsti skozi nevtralnost komisije pri obmejnem sporu s Hrvaško, Nato pa je razočaran nad vlaganjem Slovenije v obrambo," dodaja Rupel in meni, da je to tudi priložnost za premislek o tem, kako naprej. Janša se je z vidika prihodnosti dotaknil predvsem brexita, za katerega meni, da je zelo slaba napoved za prihodnost EU-ja, dejal je še, da se v prehodnem obdobju upa, da bodo Britanci znova šli na referendum in glasovali drugače. "Če ne bo, kar je zelo verjetno, nove odločitve Britancev, bomo imeli pred sabo drugačno Evropo, v kateri bo imela Nemčija prevladujoč vpliv," je poudaril Janša in dodal, da to lahko privede tudi do določenih težav, kot je vprašanje Severnega toka 2, ki bo bistveno povečal energetsko odvisnost EU-ja od Rusije. Janša zato vidi povezovanje z državami srednje Evrope kot ključno za Slovenijo.

Prihodnost prinaša izzive tudi zvezi Nato
Rupel meni, da je nujno potreben močen EU, saj je na prizorišču, kjer so velike sile Rusija, Kitajska in ZDA, potreben še en močen igralec. Rupel je zato tudi naklonjen povezovanju z državami višegrajske skupine, za katere meni, da počnejo to, kar bi morala delati tudi Slovenija. "Postavila pa se je neka miselnost, da je danes z Madžarsko in Poljsko nekaj hudo narobe, ker izvajajo lustracijo."

Kar zadeva Nato pa Janša pojasnjuje, da je treba vztrajati pri tem, da to zavezništvo obstane in da združuje zaveznike, ki delijo iste vrednote. Tu pa Janša poudarja predvsem vprašanje Turčije, "za katero je zdaj veliko vprašanje, ali še deli vrednote preostalih članov". Ob tem je Janša dejal, da je Nato zdaj presegel obdobje, ko se je razmišljalo, ali je zveza sploh še potrebna, zdaj pa se izkazuje, da je še veliko drugih groženj, pri čemer je navedel Islamsko državo. "Se pa mora nato reorganizirati," je dejal Janša in dodal, da se bodo države, ki obrambi namenjajo več, začele spraševati, zakaj bi plačevale za druge. Janša je ob tem dejal tudi, da ne izključuje možnosti, da bi se v Sloveniji kdaj pojavila težnja za izstop iz zveze Nato, a meni, da večina volivcev vidi prednosti v članstvu.