Policijski sindikat Slovenije s stavko med drugim zahteva odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018, zaradi katere bodo policijski uslužbenci marca prejeli nižje plače. Foto: BoBo/Borut Živulović
Policijski sindikat Slovenije s stavko med drugim zahteva odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018, zaradi katere bodo policijski uslužbenci marca prejeli nižje plače. Foto: BoBo/Borut Živulović

Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju napovedal, da bodo operativni del policije izvzeli iz enotnega plačnega sistema in pravičneje uredili razmerja. Problematika plač v policiji namreč po njegovem mnenju ni njihova javnost ali nejavnost, ampak razmerje med različnimi skupinami zaposlenih v policiji.

Tako je po Janševem mnenju, kot je zapisal, problematično "razmerje med mnogimi (ne vsemi), ki vedrijo v (prenapolnjenih) pisarnah z vsemi možnimi dodatki, ter policisti in kriminalisti, ki delajo v težkih razmerah in tvegajo lastno zdravje za varnost vseh".

To se je zgodilo ob robu stavke enega od dveh policijskih sindikatov, na kar se je notranje ministrstvo odzvalo z objavo plač policistov.

Objava seznama plač razburja

Ob začetku stavke Policijskega sindikata Slovenija je ministrstvo za notranje zadeve na svoji spletni strani v ponedeljek objavilo poimenski seznam o bruto plačah 8694 javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve, policije in inšpektorata za notranje zadeve.

Policisti začeli stavkati, ministrstvo objavilo podatke o bruto plačah

Seznam vsebuje tudi podatke o delovnih mestih in organizacijskih enotah, v katerih so zaposleni posamezniki. Poteza je v slovenski javnosti vzbudila veliko pozornosti in odprla številna vprašanja o motivu, zakonitosti in morebitnih varnostnih tveganjih, ki jih prinaša odločitev ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa.

"Če strnemo dogajanje, potem lahko rečem, da slovenska policija še nikoli ni bila tako transparentna, hkrati pa tudi tako gola in bosa, kot je po objavi teh podatkov," je situacijo komentiral univerzitetni profesor z ljubljanske Fakultete za varnostne vede Branko Lobnikar.

Strokovnjak za varnostna vprašanja sicer navaja, da so podatki, ki so bili objavljeni, načeloma podatki javnega značaja. Temu je pritrdila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki v objavi ni zaznala razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, zato inšpekcijskega nadzora ne bo uvedla.

STALIŠČE GENERALNE POLICIJSKE UPRAVE

Na policiji sicer menijo, da objava seznama plač ni v nasprotju s predpisi, ki določajo varstvo osebnih podatkov, a menijo, da javna objava poimenskega seznama uslužbencev policije s plačo in delovnim mestom lahko vpliva na notranjo varnost v policiji. Zato so ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročili škodo delovanju policije.

Polemika glede interpretacije zakona

Pri vprašanju zakonitosti poteze ministrstva je v središču interpretacija 5. odstavka 38. člena zakona o sistemu plač javnega sektorja, po katerem podatki o plačah uslužbencev obveščevalnih in varnostnih služb niso javni podatek. "Interpretacije gredo tu v več smeri: eni trdijo, da so v tem odstavku zajeti zgolj zaposleni v obveščevalnih službah ministrstva za obrambo in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Dasiravno druga zakonodaja, tudi Slovensko policijo opredeljuje kot varnostni organ," je dejal Lobnikar.

"Če se bo kdo iz seznama izkazal pravni interes in sprožil tudi sodne postopke, me pa prav zanima, kaj bo sodišče odločilo glede te pravne nekonsistentnosti v zakonodaji," je glede nasprotujočih si interpretacij zakona dejal Branko Lobnikar. Sindikat policistov Slovenije bo sicer pred nadaljnjimi potezami počakal na odgovore informacijskega pooblaščenca in odvetnikov. Foto: BoBoFoto: BoBo

Informacijski pooblaščenec je v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja, so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke. Dodali so, da je informacijski pooblaščenec "v svoji dolgoletni praksi že večkrat odločil tudi, da sodijo delavci ministrstva za notranje zadeve in policije med javne uslužbence, enako tudi kot delavci inšpektorata za notranje zadeve".

Predsednik Knovsa Matjaž Nemec je nasprotnega mnenja. Na Twitterju je zapisal, da je "policija varnostna služba, minister pa je razkril podatke, ki so po pravilniku varovani in po zakonu ne javni".

Poslancu SD-ja je na Twitterju pritrdil tudi varnostni strokovnjak in prvak Dobre države Bojan Dobovšek, ki je zapisal, da "Knovs lahko nadzoruje policijo, ker je varnostna služba. In če je varnostna služba, se ne smejo objaviti podatki o plačah. Oboje hkrati pač ne gre".

A tudi če ne gre za vprašanje zakonitosti, se Lobnikarju zdi pomembno vprašanje legitimnosti tovrstnih objav. "Minister te podatke uporablja zato, da se bojuje z enim od policijskih sindikatov v okviru sindikalnega boja, pri čemer je zdaj v boj proti policistom poslal celotno prebivalstvo Republike Slovenije in pravzaprav se sindikati zdaj lahko pogajajo kar z Republiko Slovenijo," je opozoril.

Nujna seja Knovsa, morda tudi parlamentarnega odbora

Po objavi se je zvrstilo tudi več opozoril o tem, da objava ogroža varnost policistov in države – tako od kriminalnih združb kot tujih varnostno-obveščevalnih služb. To je prek Twitterja zapisal tudi predsednik Knovsa Nemec, ki je za petek že sklical nujno sejo komisije, na kateri bodo člani obravnavali oceno morebitnih škodljivih posledic objave seznama.

Po mnenju poslanca LMŠ-ja Janija Möderndorferja je zadeva postala tudi zrela za sklic odbora DZ za notranje zadeve. Kot je poudaril, nimajo nič proti temu, da se objavljajo plače, saj gre za javni podatek. Zelo pa nasprotujejo objavljanju plač tistih oseb, ki so na specialnih nalogah, ki vodijo zaščito in varovanje določenih oseb.

V stranki Levica so se odzvali na Twitterju. "Hecno, kako nima politična opcija, ki jo neprestano skrbi državna varnost, nobenih težav s tem, da razkriva poimenske sezname policistov in podatkov o njih, potem ko se ti sindikalno aktivirajo," so zapisali.

Po mnenju predsednice SD-ja Tanje Fajon pa objava podatka o plačah policistov vnaša nov konflikt in razdor, kar je tudi eden od razlogov za zamenjavo vlade.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Janja Sluga je poudarila, da vedno izhaja iz predpostavke, da je javni sektor javen. "Torej, kar se dogaja v javnem sektorju, naj bi bilo javno, ravno tako tudi plače. Je pa res, da nimam informacije, ali so med objavljenimi imeni tudi tisti, ki so kakor koli varovani ali pa problematični z vidika razkritja njihovih imen," je dejala. Po njenem mnenju se bodo s tem morali ukvarjati tisti, ki se na te zadeve spoznajo.

"Ni vsaka svinjarija tudi kaznivo dejanje"

"Zakonitost pa seveda ne pomeni tudi modrosti," je o problematiki objave seznama plač na Twitterju zapisala odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "Razkritje imen pripadnikov specialne enote, na primer, je najmanj nerazumna. Predstavitev bruto izplačil s prištetimi dodatki in poračuni je lahko manipulativna," je poudarila. Foto: BoBo

"Če se človek zelo potrudi, lahko sestavi takšen seznam tudi brez tovrstne objave," ob tem poudarja Lobnikar, ki dodaja, da je minister za notranje zadeve tistim, ki vedo, kaj potrebujejo, pri tem ko načrtujejo svoje rabote, kljub vsemu olajšal delo.

"Vendar pri tem ni storil nič nezakonitega. Citiral bom ponarodelo iz pred desetletij, da ni vsaka svinjarija tudi kaznivo dejanje. Vsak podatek znajo ljudi spremeniti v informacijo in jo uporabiti pri svojem delu. Tako obveščevalno-varnostne službe kot kriminalne združbe. Zdaj je pač jasno, koliko so policisti plačani – kar se načeloma že ve – ampak ta seznam jim lahko pomaga pri določanju cene, ki jo je treba vložiti v to, da nekoga privabiš na svojo stran. Ampak mislim, da to z vidika tujih varnostnih in obveščevalnih služb ni podatek, ki ga že ne bi poznali," meni Lobnikar.

Na seznamu po navedbah ministrstva sicer ni tistih zaposlenih, ki delujejo pod krinko ali na obveščevalno-varnostnem področju.

Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je za STA posvaril, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Meni, da zaradi objave imen preiskovalci ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj. Sindikat policistov Slovenije se je medtem glede vprašanja objave obrnil na informacijskega pooblaščenca. Na tej podlagi in na podlagi mnenja svojih odvetnikov se bodo tudi opredelili. Foto: BoBo
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je za STA posvaril, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Meni, da zaradi objave imen preiskovalci ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj. Sindikat policistov Slovenije se je medtem glede vprašanja objave obrnil na informacijskega pooblaščenca. Na tej podlagi in na podlagi mnenja svojih odvetnikov se bodo tudi opredelili. Foto: BoBo

Z dodatki odebeljeni zneski

Pri tem se pojavljajo tudi opozorila o tem, da seznam ne prikazuje prave slike plač v policiji. Kljub pripisu ministrstva, da so v navedenem bruto znesku za vsakega posameznika lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece in da javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, ki dodatno zvišujejo osnovno plačo, seznam po mnenju strokovnjaka za policijska pooblastila in profesorja na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Miroslava Žaberla ni korekten.

"Pri posamezni plači bi moralo biti jasno navedeno, kolikšna je osnovna plača in koliko znašajo vsi dodatki. Neki policist, ki je naredil veliko nočnih ur, nadur, nedeljskih, prazničnih, nato pa ima zraven še covidni dodatek, ima prav gotovo popolnoma drugačen znesek, kot je njegova osnovna plača. To je popolnoma nekorektno," je dejal. "Na prvem mestu vidimo vodjo preiskav NPU-ja z več kot 9000 evri plače. Ljudje si bodo napačno predstavljali, koliko NPU-jevci zaslužijo. To je najmanj nekorektno od ministra," meni tudi Žaberl.

MNZ POJASNIL STRUKTURO OBJAVLJENIH PLAČ

Javno objavljeni podatki o plačah uslužbencev policije prikazujejo dejansko bruto plačo, ki vključuje osnovno plačo, izplačilo redne delovne uspešnosti ali zaradi povečanega obsega dela in vse druge dodatke. V zneskih pa ni povračila potnih stroškov, prehrane in stroškov službenih poti. Ker javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer, so za STA poudarili na ministrstvu. Po njihovih navedbah je povprečni delež dodatka za rizične razmere decembra za notranje ministrstvo znašal 12,73, za policijo 21,48, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka. Tisti, ki delo opravljajo izključno na domu, do tega dodatka niso upravičeni. Ob tem so pojasnili, da je plača posameznega uslužbenca lahko tudi posledica osebnih okoliščin, ki jih javnosti ne smejo razkriti, npr. krajši delovni čas na podlagi različnih predpisov, starševsko varstvo, invalidnost, bolniška, čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile.

Vnašanje razdora in nezadovoljstva ter demontaža NPU-ja

Namen objave teh podatkov po Lobnikarjevem mnenju sicer v nobenem primeru ni korektnost poročanja o tem, koliko policisti zaslužijo, ampak je motivacija ministra Hojsa dokazati, da so zahteve slovenskih policistov pri svojih strokovnih dogovorjenih zahtevah do vlade neupravičene. "Ti podatki so na koncu namenjeni samo temu, da bo zdaj slovenska javnost vse policiste ali pa nekaj med njimi pribijala na pranger, jih sramotila, govorila o tem, da so tako ali tako preveč plačani za to, kako nič ne delajo," opozarja Lobnikar.

Ob tem je Lobnikar opozoril tudi na skriti namen objave seznama – vnašanje razdora med policisti, posebej med policijo in NPU-jem, kjer so uslužbenci najbolje plačani. To se bo po njegovem mnenju nato zelo verjetno uporabilo za razdiranje NPU-ja po imenovanju novega generalnega direktorja Slovenske policije. "To je dobro tlakovanje poti tudi za prihodnje dejavnosti, ki pa sta jih ta vlada in aktualni notranji minister za notranje zadeve za menjavanje generalnih direktorjev zelo natančno opredelila in ne gre za nič novega. Gre za še eno od dobro načrtovanih šahovskih potez te oblasti tudi pri demontaži NPU-ja," je sklenil.

Sporna javna objava plač policistov