Največ pozornosti je pričakovano vzbudil program stabilnosti, ki začrtuje pot uravnoteževanja javnih financ v naslednjih letih. Cilj vlade je javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) spraviti do leta 2015, pri čemer upa, da ji bodo v Bruslju odobrili dodatno leto za konsolidacijo javnih financ. Strukturno naj bi Slovenija javne finance uravnotežila do 2017.

Dvig DDV-ja s 1. julijem
Ključni napovedni ukrep je dvig davka na dodano vrednost (DDV) s 1. julijem, pri čemer se bo osnovna stopnja zvišala z 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka.

Krizni davek bo, če ne bo kompromisa s sindikati
Krizni davek na prihodke, ki se je omenjal še v sredo, se za zdaj ne bo uvedel. Uvedli ga bodo prihodnje leto, če se vladi s ključnimi deležniki ne bo uspelo dogovoriti o strukturnem zmanjšanju porabe.

Vlada z letom 2014 načrtuje še uvedbo davka na nepremičnine in ustavitev zniževanja davka od dohodkov pravnih oseb, predlaga pa med drugim tudi zvišanje sodnih taks in uvedbo davka na sladke pijače ter loterijske srečke.

S krčenjem porabe do 540 milijonov
Vlada učinek ukrepov na strani prihodkov trenutno ocenjuje na 540 milijonov evrov, za prav toliko pa želi primanjkljaj znižati tudi s krčenjem porabe.

Nacionalni reformni program (NRP) vsebuje ukrepe za sanacijo bank in prestrukturiranje prezadolženih podjetij, izboljšanje poslovnega in investicijskega okolja, strukturne spremembe za dvig konkurenčnosti in pa izboljšanje političnega odločanja s pomočjo sprememb pri referendumu in vnosom fiskalnega pravila v ustavo.

Oba dokumenta je vlada danes poslala v Bruselj. V Evropski komisiji napovedujejo, da ju bodo v prihodnjih tednih skrbno proučili in podrobno oceno ter priporočila za ukrepanje predstavili 29. maja.

Sindikati proti, upokojenci "navajeni"
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so se odzvali na napovedane vladne ukrepe. Opozarjajo, da zniževanje nadomestila brezposelnim, zamrznitev socialne pomoči in pokojnin niso ustrezni ukrepi, saj bodo prizadeli malega človeka. Kot je izpostavil Andrej Zorko iz ZSSS-ja, da je v denarna nadomestila za brezposelne posegla že delovna zakonodaja. Treba je upoštevati tudi dvig DDV-ja, je dejal. "Kupna moč ljudi se bo znižala in živeli bodo še težje kot zdaj," je poudaril Zorko.

Sicer pa se nadomestilo ne more znižati samo na podlagi zapisa v programu stabilnosti, je pojasnil. "Ko bo program pred dejanskim uresničevanjem, pričakujemo, da se bo vlada s sindikati še pogajala," je dejal Zorko, ki je opozoril tudi na to, da bo zamrznitev pokojnin prizadela tiste, ki živijo v težkih finančnih razmerah. "Zlasti upokojenci, ki so brez partnerja, že danes živijo na robu revščine ali pa že v revščini. Na vsak poseg so zelo občutljivi, zato se tudi s tem ukrepom ne strinjamo," je dejal.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije pa so dejali, da so na zamrznitve pokojnin "že navajeni". "To bomo pač morali pretrpeti," je dejala predsednica zveze Mateja Kožuh Novak. Glede omejitev pri izplačilu letnega dodatka, ki jo je uvedel še zakon za uravnoteženje javnih financ, pa se med upokojenci že zbirajo glasovi za iskanje pravice na sodišču. "Med upokojenci je velik upor, saj pri nekaterih v državi veljajo omejitve, pri drugih pa ne. Poglejmo samo izplačilo regresa v NLB-ju," je še dejala Kožuh Novak.

Program stabilnosti sicer predvideva znižanje denarnega nadomestila brezposelnim linearno za tri odstotke, poleg tega pa ne bo usklajevanja pokojnin in socialnih prejemkov.

GZS proti prodaji "vlečnih konj"
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so kritični do napovedanega dviga DDV-ja. Označili so ga za "rigorozno potezo", vendar dodajajo, da je to med slabimi verjetno edina rešitev s takojšnjimi učinki, ki lahko negativne trende rastočega primanjkljaja omili. A potrebni so tudi drugi ukrepi tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, opozarjajo v GZS-ju.

Potrebna sta zdrav bančni sistem in vitalno gospodarstvo, zgolj sanacija bančnega sistema pa ne bo rešila prezadolženih in podkapitaliziranih podjetij. Zato je potrebna hitra sanacija nasedlih perspektivnih podjetij. "Zadnje, kar bi si lahko privoščili v tem hipu, je, da bi s prodajo vlečnih konj reševali nizkoproduktivna delovna mesta ali zavoženi kapital lastnikov v prezadolženih podjetjih," pravijo v GZS-ju, kjer zato podpirajo spremembo insolvenčne zakonodaje, ki da bo omogočila reševanje zdravih jeder, dozdajšnji lastniki pa da bodo za slabo upravljanje kaznovani z izgubo premoženja.

Da bi NRP in program stabilnosti rešila Slovenijo, sta po mnenju GZS-ja predpogoja poštenost in zaupanje. "Še vedno je čas, da operemo madež z našega pravosodja in učinkovito razrešimo vsaj nekatere orožarske, gradbene in podkupovalne goljufije," menijo na zbornici.

GZS vlado poziva k takojšnjim odločnim ukrepom na odhodkovni strani. "In naj niti ne pomišlja, da bi bile med drugimi ukrepi nadomestek za umik kriznega davka tudi večje okoljske in energetske dajatve," so sporočili iz zbornice. To naj bi namreč odgnalo še tisto malo investicij, ki jih načrtuje uspešnejši del gospodarstva.

V torek izredna seja DZ-ja o ukrepih brez razprave
Vlada bo oba programa DZ-ju predstavila v torek na izredni seji. Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko ne vidi smisla v izredni seji, saj je vlada gradivo že poslala v Bruselj. Poslanci se bodo zato "pogovarjali o lanskem snegu". Dodal je, da bi morali, če se že skliče izredna seja, gradivo najprej obravnavati na delovnih telesih.

Predsednik DZ-ja Janko Veber (SD) je odvrnil, da obravnava na delovnih telesih ni mogoča, saj gre zgolj za seznanitev z gradivom, na seji pa tudi ne bo razprave. Predsedniki delovnih teles pa bodo lahko naknadno tudi predlagali obravnavo gradiva na delovnih telesih, je dodal Veber.

Del NRP-ja so tudi ustavne spremembe referendumske ureditve, o tem pa naj bi poslanci odločali na redni seji DZ-ja 20. maja.