Slovenija je na lestvici razslojenosti med desetimi najmanj neenakimi državami. Foto: BoBo
Slovenija je na lestvici razslojenosti med desetimi najmanj neenakimi državami. Foto: BoBo

Ker želijo starši na vsak način pomagati otrokom, se velikokrat odrečejo svojim potrebam, pojasnjuje Tamara Narat z Inštituta za socialno varstvo. A tudi to včasih ni dovolj.

"Ko smo spraševali po preživljanju počitnic, si skoraj tretjina ni mogla tega privoščiti; potem nihče ni bil vključen v plačljive šolske dejavnosti, večina jih navaja, da imajo manj materialnih stvari kot drugi," je povedala Naratova.

Spremenjeni standardi srednjega sloja
Srednji sloj naj bi predstavljala oseba, ki si lahko privošči večino tega, kar mu standard neke države dovoljuje, a mora za to vseeno delati. A standardi so se spremenili.

"Včasih je pomenilo, da si srednji sloj, če imaš prikolico na Hrvaškem, zdaj pa si moraš privoščiti dopust na Maldivih. Ljudje si to težko privoščijo in se počutijo revne, čeprav bi lahko imeli prikolico nekje na Hrvaškem," je dejal profesor ekonomske ljubljanske fakultete Marko Pahor.

Glede na BDP in razvitost bi morali imeti v Sloveniji vsaj dva ali tri milijarderje, a pri nas takih bogatašev ni. Najbogatejšima Slovencema je do lani sicer uspelo zbrati 850 milijonov evrov.

Statistika: Slovenija ni razslojena
"To je po svoje logično, saj v 40-letni zgodovini po vojni ni moglo biti velikih akumulacij kapitala, potem pa smo imeli še 25 let približno enakih dohodkov in tako velikih razlik v premoženju ne more biti," dodaja Pahor.

Je naša družba torej razslojena? Neenakomerno porazdelitev statistiki merijo s pomočjo Ginijevega indeksa. Slovenija je na tej lestvici med desetimi najmanj neenakimi državami - zato po uradnih podatkih nismo razslojeni.