Rak je ime za skupino bolezni, za katere sta značilna nenadzorovana celična delitev in rast spremenjenih celic, ki napadajo druga tkiva. Te rakave celice sosednja tkiva napadejo, tako da se vanje vrastejo ali pa se rakave celice kopičijo v organu.
Nenadzorovana delitev celic se zgodi zaradi poškodbe DNK-zapisa oziroma mutacije genov, ki nadzorujejo delitev celic. Ker se začnejo celice nenadzorovano deliti, nastane tumor (beseda izhaja iz latinščine in pomeni oteklino oziroma zadebelitev), ki je lahko maligen ali benigen.
Benigni in maligni tumorji
Benigen tumor je grajen iz celic, podobnih normalnim, in lahko raste omejeno. Če ga odstranimo z operativnim posegom, se praviloma ne ponovi. Benigni tumorji se ne razširijo v druge dele telesa in ne ogrožajo življenj. Zato jih tudi ne prištevamo med rakaste tvorbe.
Nasprotno pa so maligni tumorji rakasti. Grajeni so iz nenormalnih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano širijo. Razraščajo se v sosednja tkiva in tvorijo zasevke.
Ločimo štiri kategorije raka, v vsako izmed njih pa sodi več tipov raka (dojk, maternice, kosti, jeter, pljuč …).
Karcinomi so maligni tumorji, ki rastejo iz celic epitela (te celice gradijo večino telesnih organov, največ jih je na koži). V to kategorijo sodi približno 80 odstotkov vseh rakov.
Sarkomi so maligni, zrastejo pa iz celic opornih tkiv. Pojavljajo se na vezivju, maščevju, kosteh in hrustancu.
Levkemije so različni krvni raki, ki pa se po navadi ne pojavijo v obliki zatrdlin ali bul.
Limfomi so raki limfatičnega sistema (mezgovnic in bezgavk), ki preprečuje tujkom, da bi vdrli v krvni obtok.
Rak se lahko pojavi na katerem koli delu telesa, in to pri vseh starostih. 80 odstotkov rakastih obolenj nastane zaradi zunanjega vpliva oziroma se pojavi po naključju.
Najbolj so ogroženi starejši od 50 let, vsi, ki se nezdravo prehranjujejo (preveč mastna hrana poveča verjetnost za nastanek raka), debelost, kajenje (aktivni in pasivni kadilci so v nevarnosti, da zbolijo za rakom pljuč; kadilci tudi ustne votline, jezika, žrela in grla), dolgotrajna izpostavljenost kemičnim snovem, visokim dozam sevanja, škodljivim ultravijoličnim žarkom in nekaterim virusom ter vsi tisti, ki imajo obolel imunski sistem (npr. zaradi aidsa).
20 odstotkov rakov je dednih. To pomeni, da se okvarjen gen prenaša s staršev na otroke. Tveganje za nastanek raka pa je večje pri vseh družinskih članih, to pa še ne pomeni, da bo človek, ki ima mutirani gen, zbolel za rakom. Člani družin z višjim tveganjem se lahko udeležijo testiranja, ki pokaže, kolikšna je možnost, da zbolijo za rakom. Znaki, da gre za dednega raka, so: več sorodnikov z rakom, pojav raka v nižji starosti, kot je sicer običajno, pojav več rakov pri istem človeku (npr. rak jajčnikov pri človeku z rakom dojke) in pojav redkih ali nenavadnih vrst raka.
Odkrivanje bolezni
Najpogostejše metode za diagnosticiranje raka so: slikovna diagnostika (rentgensko slikanje, ultrazvočna preiskava, nuklearnomedicinske preiskave, računalniška tomografija, magnetna resonanca in pozitronska emisijska tomografija s CT-jem), endoskopija, preiskave krvi in biopsija.
Če onkolog postavi diagnozo - rak, so možnosti zdravljenja: kirurški poseg, obsevanje (radioterapija), zdravljenje z zdravili (kemoterapija) in imunsko zdravljenje, velikokrat kombinirajo več možnosti, odvisno predvsem od vrste tumorja, njegove velikosti in razširjenosti ter bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja.
Oblike zdravljenja:
- kirurško
- z zdravili
- radioterapija
- imunoterapija
Kirurgija je najstarejša in najpogostejša oblika zdravljenja raka. Okoli 60 % bolnikov z rakom je operiranih, operativno zdravljenje pa pogosto kombiniramo z drugimi oblikami zdravljena.
Zdravljenje z zdravili uporablja učinkovita zdravila, ki pobijajo rakaste celice in zavirajo njihovo rast. Pri zdravljenju raka z zdravili uporabljamo: citostatike (kemoterapijo), hormonska zdravila in zdravila, ki jih usmerijo na samo rakavo celico, so zato učinkovitejša in imajo manj sopojavov.
Radioterapija uporablja visoke doze visokoenergetskih žarkov ali delcev, ki uničijo rakaste celice v ciljnem delu telesa.
Imunoterapija (biološko zdravljenje) pa spodbuja telesu lastne mehanizme, ki so naperjeni proti razrasti rakastih celic. Obstaja tudi gensko zdravljenje, ki odkriva manjkajoče ali okvarjene gene, ki povzročajo nastanek raka, in jih nadomešča z normalnimi kopijami.
Večina rakastih obolenj, če jih ne zdravimo, pripelje do smrti. V Sloveniji, pa tudi v razvitem svetu, je rak drugi najbolj pogosti vzrok smrti, prvi so bolezni srca in ožilja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje