Drobnič je študentsko delo ocenil kot anomalijo, ki ovira zaposlovanje mladih izobražencev. Foto: RTV SLO
Drobnič je študentsko delo ocenil kot anomalijo, ki ovira zaposlovanje mladih izobražencev. Foto: RTV SLO
Žiga Turk
Minister za razvoj, ki je pristojen za spremljanje izvajanja lizbonske strategije pri nas, opozarja na togost delovne sile v Sloveniji. Foto: RTV SLO

Štrovs je v odgovoru na opozorila EU-ja o dolgoročni vzdržnosti javnih financ dejal, da se zaradi vse nižjih pokojnin ljudje že zdaj sami odločajo za podaljšanje svoje delovne dobe. Zakon, ki ga bodo poslanci obravnavali jeseni, ne predvideva povišanja upokojitvene starosti za ženske, saj jih želi le spodbuditi, da bi ostale dlje na svojem delovnem mestu.

Poslanci za prožnejšo delovno silo
Na skupnem zasedanju odborov državnega zbora za zadeve Evropske unije, gospodarstvo ter delo, družino in socialne zadeve, je nastopil tudi minister za razvoj Žiga Turk, ki je poudaril, da je v Sloveniji problematična togost dela.

Janez Drobnič (NSi) meni, da bi se morala Slovenija posvetiti "mehčanju zaposlitvene zakonodaje", saj prihaja do zelo segmentirane delovne sile, ker zaposleni za nedoločen čas uživajo visoko stopnjo zaščite. Precej slabša je zaščita pri drugih oblikah delovnih razmerij, med drugim tudi pri študentskem delu.

Majda Potrata (SD) zatrjuje, da ni razlik samo med mladimi in starimi delavci, ampak tudi med moškimi in ženskami, saj pri visoko izobraženih kadrih ženske v povprečju zaslužijo 20 odstotkov manj kot moški. Poslanka je opozorila, da večje prožnosti delovne sile ne bi smeli doseči s krčenjem socialnih pravic.

Evropska komisija je pred kratkim v oceni slovenskega izvajanja lizbonske strategije Sloveniji priporočila, naj si prizadeva za večjo učinkovitost služb, ki se ukvarjajo s problematiko zaposlovanja, in za večjo zaposlenost starejših.

Hrvaška: Različna starost za upokojitev neustavna
Zaposlovanje in upokojevanje v teh dneh intenzivno zaposluje tudi hrvaško javnost. Tamkajšnje ustavno sodišče je namreč odločilo, da so določbe zakona o pokojninskem zavarovanju, ki dovolijo moškim upokojitev pri 65 letih, ženskam pa pri 60 letih, neustavne, saj ne upoštevajo enakopravnosti spolov. Hrvaška mora sklep prevesti v zakonodajo in področje dokončno urediti do leta 2018.

Ženske in moški so imeli do začetka leta 2006 pravico do upokojitve z enakim številom let v 17 evropskih državah. Pri tem so se ljudje največkrat upokojevali v 65. letu starosti. Najprej se sicer lahko upokojijo v Franciji - s 60 leti, napozneje pa na Islandiji in Norveškem - s 67 leti.