Ne le, da so odrinjeni na rob, številni, več deset tisoč jih je, ki imajo tako nizke pokojnine, da brez pomoči svojcev ali države ne bi preživeli.

Ko vidim na ulici starejšo ženico, ki brska po smetnjakih za hrano, me stisne pri srcu. Da je nekdo na jesen življenja lačen, je zame znak, da smo kot družba na vsej črti pogrnili.

Velikokrat se spomnim na svojo staro mamo, ki je imela težko življenjsko zgodbo, a spomin nanjo je povezan z njenim neizmernim življenjskim optimizmom in globoko vero, da mora človek pokončno sprejeti vse preizkušnje in nanje odgovoriti po najboljših močeh. Njeno modrost zdaj, ko je že 20 let ni več med nami, spoštujem še bolj.

Številni primeri so, ko svojci, soočeni s starajočimi starši, prilagodijo svoje obveznosti, ljubeče skrbijo zanje sami ali z organizirano pomočjo ter jim tako omogočijo dostojanstveno smrt doma. Žal pa so tudi primeri, več sogovornikov je opozorilo nanje, ko svojci bolj kot ne pozabijo na svoje bližnje, nekateri stanovalci domov za starejše skoraj nikoli nimajo obiskov. Žalostni so tudi primeri, ko prostovoljci pomagajo starejšim, nekateri tudi leta, stkejo se vezi, potem pa njihovi svojci v bojazni in nezaupanju do prostovoljca temu prepovedo stik. Neredki so tudi primeri nasilja nad starejšimi, o čemer starejši zelo težko spregovorijo, ker se bojijo njegovega stopnjevanja.

Sistemsko neurejenost položaja in skrbi za starejše je razgalila tudi epidemija, v kateri je umrlo okoli 2000 stanovalcev domov za starejše, polovico od tega v bolnišnicah, polovica v domovih. "Kar se je dogajalo, je nesprejemljivo. Pravijo, saj bi ti starejši tako in tako umrli. Ne, ni res, ne bi jih umrlo tako veliko, če bi bila obravnava drugačna," je ostra Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti, ki si že leta prizadeva za izboljšanja položaja starejših pri nas.

Čakajoč na zakon o dolgotrajni oskrbi

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi naslovil številna vprašanja, povezana s starejšimi, čakamo že leta, smo ena redkih evropskih držav, ki tega področja zakonodajno še nimamo urejenega. "Zakon o dolgotrajni oskrbi je še v usklajevanju," je bil zadnji odgovor ministrstva za zdravje, ki si glede urejanja področja že leta podaja žogico z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi to je eden od razlogov za poziv številnih, naj se ustanovi ministrstvo za starejše.

V DSO-jih imajo kronično pomanjkanje osebja, kadrovski normativi so zastareli in ne odslikavajo potreb stanovalcev. V domovih za starejše sicer pri nas živi približno 4,5 odstotka starejših, na čakalni listi pa je več tisoč prošenj za sprejem v domove. Skupnost socialnih zavodov ocenjuje, da bi potrebovali četrtino več zaposlenih na področju osnovne in socialne oskrbe. Pri tem je pomemben podatek, da približno polovica zaposlenih v domovih za starejše prejema minimalno plačo.

Pomoč na domu za številne predraga

Velika večina starejših pa živi doma, številni med njimi sami, a z leti potrebujejo vse več pomoči, vendar pa želijo živeti na svojem domu. Ena od možnosti pomoči je program pomoč na domu, ki ga izvajajo centri za socialno delo, sofinancirajo pa ga občine, in sicer najmanj 50-odstotno, preostalo plača uporabnik sam. A žal je ob nizkih pokojninah to za številne previsok znesek in si tovrstne pomoči ne morejo privoščiti, čeprav bi jo potrebovali.

Ob tem predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković izpostavlja še en pomemben vidik za dvig kakovosti življenja starejših: spremembo oz. prilagoditev bivalnih prostorov. Številni starejši živijo v velikih hišah, ki jih težko vzdržujejo sami, ali večnadstropnih stavbah, kjer ni dvigala.

Upoštevaje našteto je pomoč prostovoljcev ena izmed možnosti, brez katere bi marsikateri starejši živel zelo osamljeno. Program Starejši za starejše je namenjen starejšim od 69 let, upokojenci prostovoljci obiskujejo vrstnike in jim krajšajo čas z različnimi dejavnostmi in pomagajo pri različnih opravilih, kot je nakup živil.

Revščina najbolj ogroža starejše ženske

Skoraj 40.000 upokojencev živi z manj kot 500 evri pokojnine na mesec, nekaj manj kot 30 odstotkov pa jih živi z manj kot 700 evri, kažejo podatki. Pod pragom revščine živi kar 92.000 ljudi, starejših od 60 let, še posebej pa revščina ogroža starejše ženske. Številni starejši pa ne poiščejo pomoči, tudi zato, ker ji je sram. Take primere "ujame" društvo Humanitarček, ki pomaga starejšim s socialnega dna. Najprej z ureditvijo njihovih domov, ki so pogosto brez tekoče vode, zanemarjeni, brez stranišča, in potem tudi s povezovanjem s centri za socialno delo, da lahko dobijo sistemsko pomoč. "Večinoma so to ljudje, ki so že sicer živeli skromno vse življenje. Na stara leta so samo še bolj zategnili pas. Nekateri se niti ne zavedajo, v kakšni revščini živijo," pravi Ninna Kozorog.

Zdravo življenje za zdravo starost

Življenje letom, in ne leta življenju. To je želja številnih deležnikov, ki skrbijo za blaginjo starejših. Zdrava starost se začne že v mladosti. Čeprav je naš zdravstveni sistem naravnan v zdravljenje težav, pa v vse večji meri poudarja pomen preventive. Zdrav življenjski slog, ukvarjanje s športom in zdrava prehrana so dobra popotnica, da bo tudi jesen življenja lepa, aktivna in radostna.

Če je človek zdrav in dejaven ter je vpet v prijazno družbo, v kateri čuti tako socialno kot psihološko varnost, potem ima vse možnosti za kakovostno staranje, še pravi Pirtošek.

Izkušnje, ki jih prinese življenje, so starejšim prinesle modrost, iz katere bi morali črpati dragocene nauke.

V nadaljevanju vabljeni k branju vsebin, ki osvetljujejo različne vidike življenja starejših pri nas.

Ksenja Tratnik