Slovenska vojska se že leta spoprijema z upadom števila pripadnikov stalne sestave. Foto: BoBo
Slovenska vojska se že leta spoprijema z upadom števila pripadnikov stalne sestave. Foto: BoBo

Na dnevnem redu seje ministrskega zbora je tudi prva obravnava predloga sprememb zakona o vojaški dolžnosti, katerega cilj je narediti prostovoljno služenje vojaškega roka privlačnejše, so sporočili z vlade in dodali: "Na atraktiven način želimo pridobiti tiste mlade, ki želijo prostovoljno služiti vojaški rok. S tem zakonskim predlogom se ne uvaja obvezno služenje vojaškega roka. Uvaja se nagrada 3100 evrov za tiste, ki želijo prostovoljno služiti vojaški rok."

Na seji pa je vlada že sprejela predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski. Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, so spremembe in dopolnitve zakona pripravljene za ureditev delovnega časa in počitka pripadnikov Slovenske vojske med napotitvijo v mednarodne operacije in misije, z namenom, da se poveča zanimanje za zaposlitev v Slovenski vojski ter s ciljem uskladitve zakona z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi.

Prostovoljno služenje že zdaj za plačilo

Po opustitvi obveznega služenja vojaškega roka je Slovenska vojska državljanom in državljankam ponudila možnost prostovoljnega služenja. Gre za trimesečni program, s katerim lahko posameznik preizkusi "vojaško življenje in svoje lastne psihofizične sposobnosti".

Med prostovoljnim služenjem vojaškega roka posameznik prejema plačilo, in sicer prejemki za izvajanje vojaške službe, določeni od osnove, ki znaša 115 % minimalne plače v Republiki Sloveniji. "Prejemki se vsak mesec povečujejo. Ob nastopu služenja znašajo 13 %, prvi mesec služenja 18 %, drugi mesec služenja 27 %, tretji mesec in do konca služenja 40 % ter na koncu služenja 90 %. Vedno pa je znesek odvisen od števila dni na služenju v posameznem mesecu. Vojak prostovoljec, ki uspešno konča prostovoljno služenje vojaškega roka, lahko prejme do 2.192 evrov, vendar je končni znesek odvisen od dejanskega števila dni služenja v mesecu," pojasnjujejo na SV. Usposabljanje se šteje tudi v pokojninsko dobo.

Po končanem programu se lahko posameznik zaposli v SV. Lahko pa postane tudi vojak rezervist, za kar potem prejema tudi nadomestilo za pripravljenost.

Za vsak dan pripravljenosti rezervistom z odsluženim vojaškim rokom pripada 0,8 % bruto minimalne plače na dan (trenutno 8,19 evra na dan oziroma cca 245 evrov na mesec), pogodbenim rezervistom brez odsluženega vojaškega roka pa do zaključka programa TVSU polovica navedenega zneska (trenutno cca 122 evrov na mesec), še piše na spletni strani Postani vojak.

S spremembami obrambne zakonodaje - že sprejeto novelo Zakona o obrambi in s predlogoma sprememb Zakona o vojaški dolžnosti ter Zakona o službi v Slovenski vojski bodo omogočili dolgoročno stabilno popolnjevanje vseh struktur Slovenske vojske in njen načrtovani obseg, so še napovedali.

Na vojaški rok bi napotili 30-letnike

Slovenska vojska se že leta spoprijema z upadom števila pripadnikov stalne sestave. Minister za obrambo Matej Tonin je že ob začetku mandata napovedal ukrepe za izboljšanje kadrovske zasedbe vojaških vrst. Omenjeno novelo je ministrstvo sicer predlagalo s ciljem "omogočiti dolgoročno stabilno popolnjevanje vseh struktur Slovenske vojske in doseganje njenega načrtovanega obsega", pa tudi povečati interes za prostovoljno služenje vojaškega roka, s čimer bi po mnenju ministrstva za obrambo zagotovili več usposobljenih državljanov za popolnjevanje vseh struktur Slovenske vojske.

Med rešitvami za dvig števila pripadnikov ministrstvo predlaga, naj se vključevanje v prostovoljno služenje vojaškega roka omogoči čim širšemu krogu zainteresiranih. Načrtujejo, da bi na daljši rok vzpostavili kadrovsko bazo za popolnjevanje vseh struktur. Predlagajo dvig starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi, in sicer za moške s 50 na 55 let, za častnike s 60 na 63 let ter za ženske s 40 na 55 let, je navedeno v gradivu. Na prostovoljno služenje vojaškega roka pa bi se napotilo nabornika do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Obvezna vojaška dolžnost tudi v miru?

Ministrstvo je pred časom predlagalo tudi ponovno uvedbo posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti pod določenimi pogoji tudi v miru. Zdajšnji zakon predvideva, da lahko DZ na predlog vlade obvezno služenje vojaškega roka uvede "ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom".

Ministrstvo pa bi k tem okoliščinam dodalo tudi možnost obvezne vojaške dolžnosti v času miru, in sicer v primeru "izrednega poslabšanja varnostnega okolja".

Na vladi tudi o Zakonu o zemljiški knjigi

Poleg omenjenih tem bo na vladni mizi tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi, ki predstavlja prvo večjo novelo zakona v zadnjih desetih letih.

Glavni namen je dopolnitev obstoječega zakona s pravili o vpisu splošnega skupnega dela več stavb v etažni lastnini ali splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini, ki je hkrati tudi pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine, ter s pravili o vpisu pomožnih nepremičnin.