Vrtčevska kuhinja. Zaposlene v vrtcih financirajo občine. Foto: Radio Koper

Višji stroški za plače in prenizka povprečnina. Nekatere občine so na to že odgovorile s podražitvami vrtcev, oskrbe, drugih storitev, druge bodo to storile jeseni. Sprožilec je bil dogovor o plačah med sindikati in vlado. Zdaj je na mizi analiza. In zdi se, da so imele prav tako občine, ki so trdile, da bo plačni dogovor pretežno izničil zvišanje povprečnine, kot tudi država, ki je menila, da tako pretiranega vpliva ne bo.

"Za plače je šlo 22,5 milijona evrov, kar je približno polovica od skupne mase, ki je šla na račun višje povprečnine," je o izsledkih analize dejal minister za javno upravo Rudi Medved. Vendar gre pri tem znesku za povprečje. 212 občin je namreč težko spraviti na skupni imenovalec, saj se med seboj precej razlikujejo in pri tistih z več zavodi ter več zaposlenimi je vpliv zvišanja plač občutnejši.

Vseeno pa je analiza za občine pomembna podlaga za določanje povprečnine za prihodnje leto. "Analiza je zaradi metodologije oziroma zbiranja podatkov nekoliko okrnjena, a je zadostna podlaga za dogovore o višini povprečnine za naprej," je dejala Mihaela Smrdel, združenje občin.

Pogajanja o višini povprečnine bodo stekla že kmalu. Delovni skupini občinskih združenj in ministrstev je uspelo znižati občinske stroške za dobrih 30 milijonov, saj bo nekaj nalog finančno prevzela država, zakon o tem je v pripravi. Toda kaj to pomeni za povprečnino, bo ta ustrezno nižja, ali zgolj prilagojena? Občine menijo, da se bodo po razbremenitvi z zdajšnjo povprečnino šele približali zakonski višini. "Mislim, da smo že zdaj že zelo blizu tisti višini povprečnine, ki bi jo občine morale prejeti v skladu z zakonom," je pojasnila Jasmina Vidmar, s skupnosti občin. Višina povprečnine bo znana po jesenskih pogajanjih, a ne bo določena samodejno, zopet bo odvisna od finančnih zmožnosti.