Po tem, ko je državni zbor 30. januarja sprejel Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, je stranka SDS marca vložila podpise za referendum o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke. Referendum, ki nas čaka 11. maja, je za razburjenje poskrbel tako na političnem parketu kot med umetniško srenjo.

Sorodna novica Kakšna je vsebina novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti?

Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?

V kampanjo pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke se je podalo 12 organizatorjev, od tega 11 političnih strank in ena pravna oseba. Tako v kampanji poleg društva Asociacija sodelujejo vse parlamentarne stranke, ob tem pa še zunajparlamentarne SLS, Zeleni Slovenije, Pirati, Fokus, Glas upokojencev in Nova socialdemokracija.

Kdo vse zagovarja argumente proti sprejetju zakona in kakšni so?
Od omenjenih 12 organizatorjev sprejetju zakona nasprotujeta opozicijski parlamentarni stranki SDS in NSi, poleg njiju pa še neparlamentarne stranke SLS, Zeleni Slovenije, Fokus, Glas upokojencev in Nova socialdemokracija.

SDS proti "neupravičenim privilegijem peščici"

Zastavonoša nasprotnikov zakona je opozicijski SDS, ki je referendumsko zahtevo vložil s 47.000 podpisi. V stranki menijo, da zakon prinaša neupravičene privilegije peščici in da se morajo pokojnine urejati drugače, ne s parcialnimi zakoni.

Zakon namreč po njihovih navedbah zgolj majhnemu krogu izbrancev daje dodatek med 1200 in 2400 evrov mesečno, medtem ko bi ta sredstva lahko prejeli številni ustvarjalci na področju kulture in umetnosti. Pri tem v stranki opozarjajo, da v nobeni drugi državi EU-ja ne podeljujejo tako visokih dodatkov k pokojnini. Dodatke pa da bodo lahko dobili tudi tisti, ki niso v pokojninsko blagajno prispevali praktično ničesar. Poleg tega po njihovem mnenju zakon politizira dodeljevanje nagrad Prešernovega sklada in državnih odlikovanj in bistveno povečuje število upravičencev.

Sorodna novica Černač: Golobov poziv k bojkotu razumemo kot šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev

Prvopodpisani pod pobudo, poslanec Andrej Hoivik, je v razpravi na matičnem odboru dejal, da gre za vladno aroganco, saj da je bil zakon o posebnem dodatku za umetnike sprejet pred pokojninsko reformo. Poziv Svobode in Levice, naj volivci "ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti", pa je po Hoivikovih besedah v nasprotju s tem, kar narekuje ustava.

Predsednik SDS-a Janez Janša je pozval k čim večji udeležbi in ob tem povedal, da bo na referendumu šlo za vprašanje dostojanstva, "ali smo Slovenci postali predpražnik, ob katerega si bo tako imenovana izbrana elita brisala noge".

SDS-ov poslanec Zvonko Černač je konec marca ob zaključku zbiranja podpisov napovedal, da želijo z zmago na referendumu dati "Golobovi koaliciji, torej svobodnjakom, socialnim demokratom in Levici, jasen signal, da je čas za odhod, ker bo glas proti na tem referendumu tudi glas proti tistim, ki take privilegije uzakonjajo".

“Med upravičenci so tudi takšni, ki so sramota za slovensko kulturo in umetnost ter se iz nje celo norčujejo. Po tem zakonu bi bili nagrajeni z izjemnimi pokojninami, ki v dvajsetih letih presegajo polovico vrednosti Nobelove nagrade,” je med drugim opozoril Černač.

NSi moti "mačehovski odnos do ljubiteljske kulture"

V NSi-ju, kjer so aktivno pomagali pri zbiranju podpisov, so proti, ker so med drugim prepričani, da je dodatek v prvi vrsti namenjen prejemnikom, ki so malo ali pa sploh niso vplačevali prispevkov v pokojninsko blagajno, s tem pa se spodkopava zaupanje v pokojninski sistem ter vzpostavlja neenakost. Sporno se jim zdi tudi širjenje nabora priznanj in nagrad, ki so osnova za dodelitev dodatka, saj bo to močno razširilo krog potencialnih prejemnikov, to pa bo dodatno bremenilo državni proračun.

Težavo v NSi-ju vidijo tudi zaradi prenosa odločanja z vlade na kulturno ministrstvo, saj to po njihovem posledično pomeni, da dodatek ni več izjemen, postopek dodelitve pa da postaja goli avtomatizem. Moti jih tudi "mačehovski odnos do ljubiteljske kulture", ki da pogosto največ prispeva k utrjevanju "kulturne zavesti naroda".

Sorodna novica "SDS je z referendumom pritisnil na prave gumbe"

NSi-jeva poslanka Iva Dimic je v začetku aprila na parlamentarnem odboru za kulturo povedala, da referenduma sploh ne bi bilo, če bi bila upoštevana opozorila opozicije, da čas ni primeren za urejanje in dvigovanje dodatkov za kulturo.

Referendum o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke bo uspešen, je ob SDS-ovi vložitvi podpisov v DZ ocenil poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek. Kot argument za nasprotovanje zakonu je med drugim poudaril, da bi bilo treba najprej poskrbeti za starostne in invalidske pokojnine, nato pa bi se lahko pogovarjali o "dodatkih k drugim pokojninam".

Zeleni Slovenije za pravičen pokojninski sistem

Iz zunajparlamentarne stranke Zeleni Slovenije so pred referendumom sporočili, da spoštujejo kulturo in njene ustvarjalce, a pokojninske zakonodaje po njihovem ne bi smeli spreminjati pod vplivom in v korist parcialnih interesnih skupin. Potencialne izjeme za kulturnike, ki so dosegli izjemne dosežke, bi morale biti del celostne pokojninske reforme, kar bi zagotovilo pravičnost in vzdržnost za vse generacije. Predlagana zakonska rešitev tega ne zagotavlja, zato bodo glasovali proti, so napovedali.

"Pokojninski sistem mora ostati pravičen, vzdržen in temelječ na načelu vplačanih prispevkov," so zapisali.

SLS: Gre za nepravično piramidno shemo

Obstoječi pokojninski sistem je "nepravična piramidna shema", saj temelji na vedno manjši bazi aktivnih zavezancev in grozi mu, da bo ob nadaljnjih negativnih demografskih trendih razpadel, pa so sporočili iz SLS-a, kjer bodo prav tako glasovali proti.

Dandanes mladi po njihovem mnenju plačujejo previsoke davke za to, da starejši prejemajo "mizerne pokojnine", čeprav tudi sami ne bodo nikoli dobili poštenega nadomestila. Zato so v SLS-u proti vsakršnim izjemam in delnim popravkom zakonodaje, saj da je potreben "popolni reset sistema". Predlagajo konec pretočnega sistema, v katerem aktivna delovna sila vplačuje za pokojnine obstoječih upokojencev, ki naj ga nadomesti varčevalni, v katerem bo vsak vplačeval izključno zase.

Fokus predlaga simbolično enkratno nagrado

Tudi v stranki Fokus kot glavni razlog za glas proti navajajo, da je zakon socialno krivičen, saj da "uvaja trajne privilegije za peščico že nagrajenih posameznikov", medtem ko mnogi drugi upokojenci živijo pod pragom revščine. Prav za najranljivejše bi morali po mnenju Fokusa poskrbeti najprej, namesto selektivnih dodatkov izbrancem je zato potrebna celovita, pravična rešitev za vse z nizkimi pokojninami. Kot eno od možnih rešitev za umetnike z izjemnimi dosežki predlagajo simbolično enkratno nagrado.

V stranki Fokus opozarjajo tudi na potencialno problematična politično pogojena merila komisije ministrstva za kulturo. "Zakon je selektiven, netransparenten in socialno krivičen v času, ko bi morali najprej poskrbeti za najranljivejše upokojence. Zakon ustvarja neutemeljene izjeme, ki niso vezane na realne prispevke posameznika, temveč na politične odločitve oziroma odločitve skupine ljudi – komisije na ministrstvu za kulturo. S tem se spodkopava temeljno načelo enakosti v pokojninskem sistemu," so besede predsednika stranke Marka Lotriča navedli v sporočilu za javnost.

Nova socialdemokracija: Zakon ne prinaša "pravičnih družbenih razmerij"

Sorodna novica Odbor DZ-ja za izvedbo referenduma o dodatku k pokojnini za umetnike predlaga 11. maj

Na vrednote Janeza Evangelista Kreka in doktrino krščanskega socializma, ki poudarja "pravična družbena razmerja", se pri obrazložitvi svojega glasu proti sklicujejo v stranki Nova socialdemokracija. Izjemne pokojnine, ki jih prinaša zakon, po njihovem mnenju rušijo ta razmerja, saj so nagrade v obliki dosmrtnih pokojnin "prešle vse razumne meje". Trenutno veljaven način nagrajevanja se jim zdi ustreznejši, saj ne vidijo nobene potrebe po tem, da bi razširili krog upravičencev. V Novi socialdemokraciji se, tako kot večina drugih nasprotnikov zakona, bojijo politizacije izbora nagrajencev, če bo postopek v rokah ministrstva.

Glas upokojencev: Dodatek potrebujejo upokojenci pod pragom revščine

Tudi v stranki Glas upokojencev nasprotujejo zakonu, saj so pred referendumom sporočili, da v Sloveniji kar 360.000 upokojencev živi pod pragom revščine, 180.000 od njih pa ne prejema niti 700 evrov pokojnine. Prav ti najrevnejši upokojenci bi morali biti prvi, ki bi prejeli kakršen koli dodatek za normalno življenje. Prepričani so tudi, da bo ministrstvo "politično dodeljevalo denar na račun davkoplačevalcev in upokojenih", čemur ostro nasprotujejo.

Po besedah predsednika stranke Pavla Ruparja se namreč ne strinjajo, da bi dodatke k pokojninam prejemali kulturniki, "ki niti v slovenskem prostoru ne pomenijo praktično ničesar, razen v ožjem krogu tistih, ki bi jim te pokojnine dodelili".

Rupar je prepričan, da bo referendum uspel, podobno kot predlagatelji referenduma pa tudi sam meni, da to ne bo zgolj "referendum proti privilegijem", pač pa referendum proti aktualni vladi premierja Roberta Goloba. Poziv Svobode in Levice k bojkotu referenduma pa je označil za sramoten. "Demokracija veleva, da je najvišja oblika odločanja referendum, in pozivati ljudi, naj se ga ne udeležijo, pomeni špekulacijo in pomeni pogrom te vlade," je sklenil.