Po tem, ko je državni zbor 30. januarja sprejel Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, je stranka SDS marca vložila podpise za referendum o dodatku k pokojnini za umetniške dosežke. Referendum, ki nas čaka 11. maja, razburja tako politični parket kot umetniško sfero. Vprašanje pa se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?"

Sorodna novica Kakšna je vsebina novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti?

V kampanjo pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke se je podalo 12 organizatorjev, od tega 11 političnih strank in ena pravna oseba. Tako v kampanji sodelujejo vse parlamentarne stranke, ob tem pa še zunajparlamentarne SLS, Zeleni Slovenije, Pirati, Fokus, Glas upokojencev in Nova socialdemokracija.

Kdo zagovarja argumente za sprejetje zakona in kakšni so?

Raje kot na referendum dan za kulturo. Stranki Levica in Gibanje Svoboda pozivata k bojkotu.

Po mnenju kulturne ministrice in koordinatorke Levice Aste Vrečko referendumsko vprašanje ni ustrezno in bi se moralo glasiti, ali se ljudje strinjajo, da se izjemne pokojnine še naprej podeljujejo po zakonu iz leta 1974. Ta namreč ne predvideva nikakršnih meril za podeljevanje, medtem ko novi zakon ne uvaja novih dodatkov, uvaja pa transparentne, pravične in enakopravne kriterije za dodatek. Referendum je ministrica označila kot "referendum proti umetnikom, kulturi in Sloveniji".

Sorodna novica Nasprotniki in podporniki zakona o umetniških pokojninah lahko uradno začnejo prepričevati volivce

V Levici so ob tem pojasnili, da novi zakon prinaša več pravičnosti in preglednosti pri podeljevanju pokojninskih dodatkov in ne uvaja privilegijev, temveč jasna merila, ki zagotavljajo transparentnost. "Če bo zavrnjen, se bodo dodatki še vedno podeljevali – a brez urejenih pravil," so opozorili in dodali, da referendum, ki stane 6,6 milijona evrov, "ni rezultat vsebinske razprave, temveč politična zloraba ene stranke. SDS nas je že večkrat povlekla v nepotrebne referendume, ki niso prinesli sprememb," so prepričani. Zato pozivajo k bojkotu in so mnenja, da je čas, da se takšni referendumi končajo z neveljavnostjo. "Dan raje namenimo kulturi," so še zapisali.

Prav tako k bojkotu referenduma spodbuja Gibanje Svoboda."Volivcem predlagamo, da referendumski dan preživijo ob dobri knjigi, obisku gledališča, razstave ... ali z družino ali prijatelji v naravi," so zapisali in dodali, da bojkot ni pasivnost, ampak jasno stališče. Zloraba demokratičnega mehanizma referenduma za politične obračune škodi umetnosti in kulturi, zato ne sodelujemo v tej igri. Novi zakon je napreden, odpravlja zastarelo ureditev iz leta 1974, uvaja strokovna merila in ukinja dedovanje. Z bojkotom branimo stroko, kulturo in skupne vrednote, ker kultura ne sme biti politična tarča," so prepričani v Gibanju Svoboda.

Premier Robert Golob je v izjavi za Televizijo Slovenija dejal, da je referendum popolnoma nesmiseln, ker je sovražen do slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega naroda. "Zato ga bomo v Svobodi bojkotirali. Pozivam tudi vse volivke in volivce, da se referenduma ne udeležijo, ker je v resnici v škodo slovenskemu narodu," je pojasnil. Ob tem je spomnil še, da se izredne umetniške pokojnine podeljujejo že zadnjih 20 let. "Vlade so jih podeljevale različno, zdaj so prvič kriteriji enotni. In veste, kaj kaže zgodovina? Da je prejšnja vlada v dveh letih podelila več teh izrednih pokojnin, kot ta vlada v celotnem mandatu," je dejal premier. Tudi ministrica Vrečko se strinja s premierjem, da je referendum treba bojkotirati.

SD: Gonja proti slovenski kulturi in kulturnikom je stalna praksa SDS-a

V SD-ju pa so zapisali, da je gonja proti slovenski kulturi in kulturnikom stalna praksa SDS-a, tokrat pospremljena še z namero po konsolidaciji lastnega volilnega telesa na račun davkoplačevalcev. “Treba je poudariti, da bo tudi v primeru padca zakona na referendumu ureditev dodatkov k pokojninam za izjemne dosežke ostala nespremenjena, kot je veljala do zdaj. Novi zakon tako podrobneje ureja, kdo je do tega dodatka upravičen,” so pojasnili.

V SD-ju so predlog zakona podprli, ker natančno predpisuje in omejuje, kdo lahko prejme dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture.

V društvu Asociacija in Piratski stranki Slovenije poudarjajo, da zakon ni bil urejen 50 let

Sorodna novica Referendum o dodatku k pokojnini za umetnike bo 11. maja

Piratska stranka Slovenije je mnenja, da novi zakon potrebujemo, ker je bilo področje dodeljevanja dodatkov k pokojninam kulturnikov z izjemnimi dosežki desetletja slabo urejeno. "Prvotni zakon iz leta 1974 ni bil nikoli zares posodobljen. Odločitev o podelitvi dodatkov je po njem odvisna od volje vsakokratnega ministra, ki je v danem trenutku pristojen za kulturo. Z novimi kriteriji bo večji del odgovornosti za podeljevanje tovrstnih dodatkov na komisijah, ki kulturnikom podeljujejo nagrade," so pojasnili in dodali, da "Gre za neke vrste decentralizacijo odločanja," ki jo Pirati podpirajo.

"Veljavni zakon meril za priznanje dodatkov k pokojninam izjemnih umetnikov ne opredeljuje natančno," so prepričani v društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, Asociaciji. Ti v enakem ali primerljivem položaju tako niso vselej enakovredno obravnavani. "Z glasom za podelitev dodatka ne bo več kaprica ministra in s tem politična odločitev," so prepričani.

Kampanja pa po njihovem mnenju omogoča obravnavo pomembnejše teme: upokojevanje in višine pokojnin delavcev v kulturi in na splošno. "Ti bodo zaradi nepriznavanja dela težje izpolnili pogoje za upokojitev, številni bodo obsojeni na mizerne pokojnine. Predlog pokojninske reforme stanje še poslabšuje," so opozorili.

V društvu ocenjujejo še, da je primerna normativna ureditev postopkov za pridobitev pokojnin za izjemne umetniške dosežke postala predvolilno orodje. Ob tem jih posebej skrbi, da so v ozadje ponovno postavljene teme, ki so dejansko relevantne. V društvu bi namreč pričakovali, da se poslanci ter vlada ukvarjajo s pokojninami in upokojevanjem kulturnih delavcev ter delavcev na splošno, Ob tem opozarjajo, da je zaradi preteklih sprememb pokojninskega sistema ter povečane prekarizacije na trgu dela ogrožena celotna generacija delavk in delavcev, ki se bodo upokojevali v prihodnjih letih. Številni, ki so delo opravljali preko študentskih napotnic ali pogodb civilnega prava, namreč ne bodo imeli dovolj pokojninske dobe brez dokupa, da bi se lahko dostojno upokojili.