Dosedanja vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Katarina Bergant je po prisegi pred predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič dejala, da funkcijo generalne državne tožilke prevzema v času, ko je organizacija že izjemno uspešna in učinkovita ter tudi gospodarna. Toda ti dobri rezultati po njenem mnenju ne pomenijo, da ni prostora za izboljšave.

Dejala je, da državnotožilsko organizacijo vidi kot moderno, transparentno, visoko strokovno in učinkovito, njen temelj pa so visoko usposobljeni in učinkoviti ter dobro oziroma primerno plačani državni tožilci z visoko stopnjo osebne integritete. "Prepričana sem, da si bodo vsi moji kolegi s temi lastnostmi še naprej prizadevali, da bodo opravljali svoje temeljno poslanstvo, ki je v učinkovitem, zakonitem in pravičnem kazenskem pregonu v javnem interesu," je dejala Bergant.

"Prepričana sem, da lahko s svežim pristopom, novimi prijemi, tako organizacijskimi kot vsebinskimi, to delo v organizaciji dvignemo na višjo raven," je dejala. To bo po njenem mnenju vplivalo tudi na ugled državnotožilske organizacije v javnosti, še posebno, če bo temu sledila strateško usmerjena, odprta in transparentna politika komuniciranja z javnostjo.

Trdno tudi meni, da lahko samo dobro organizirani in povezani organ, v katerem so jasno določene prednostne naloge, vsi kadri pa enakomerno obremenjeni, dviga pripadnost in zadovoljstvo vseh zaposlenih. "Ko je človek v svoji organizaciji zadovoljen, se s tem logično zviša tako produktivnost kakor tudi uspešnost in učinkovitost, ta učinkovitost se pa potem seveda z rezultati dela tudi pokaže navzven," je dejala ob nastopu šestletnega mandata.

Klakočar Zupančič opomnila na neurejeno stanje sodniških in tožilskih plač

Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič je ob prisegi dejala, da ima nova generalna državna tožilka dolgoletne izkušnje v državnotožilski organizaciji in vizijo razvoja institucije, da bo ta neodvisna, zaupanja vredna in učinkovita predvsem za pregon kaznivih dejanj.

Omenila je tudi neuresničeno odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plač, ki se nanaša tudi na plače tožilcev. Meni, da so "kar predolgo pustili to stanje neurejeno, kar ni dobro za delo neodvisnih institucij in predvsem ne vpliva na izboljšanje ugleda in pa spoštovanja tako sodišč kot državnega tožilstva".

Po njenih besedah je pomembno, da imajo vsi tožilci pogoje za učinkovito delo, kar vključuje tudi materialne in finančne pogoje. "Zagovarjam, da plače državnih tožilcev in sodnikov uskladijo s plačami ostalih funkcionarjev, ker menim, da je to pomembno tako za sodniško in tudi državnotožilsko neodvisnost," je dejala Klakočar Zupančič.

Dolgoletne izkušnje nove generalne državne tožilke

Bergant državnotožilsko kariero sicer gradi 27 let. Zadnjih šest let je vodila Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, od lani kot vrhovna državna tožilka. Je soavtorica komentarja splošnega dela kazenskega zakonika in komentarja zakona o kazenskem postopku ter predavateljica in nosilka predmeta kazensko in kaznovalno pravo na Fakulteti za menedžment in pravo v Ljubljani.

Med drugim je leta 2008 zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda v zadevi Patria. Leta 2015 pa je prevzela primer zdravnika Ivana Radana, ki so ga po dolgotrajnem sojenju med drugim oprostili obtožb uboja štirih bolnikov.

Prejšnji generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je funkcijo opravljal od leta 2017, je odstopno izjavo podal oktobra lani, potem ko je policija v Mariboru med kontrolo prometa ugotovila, da je vozil pod vplivom alkohola.