Prva številka pomeni način reje – v tem primeru 2 pomeni hlevsko rejo. Foto: MMC RTV SLO
Prva številka pomeni način reje – v tem primeru 2 pomeni hlevsko rejo. Foto: MMC RTV SLO
Pirhi
Za velko noč prodaja jajc močno naraste. Foto: MMC RTV SLO

V Sloveniji večino jajc pridelamo v baterijski reji. Po njih je tudi največje povpraševanje, saj so najcenejša in hkrati gojena na najbolj industrijski način, tako rekoč po tekočem traku. Najdražja so ekološka jajca, ki jih znesejo kokoši na najbolj naraven način.

Baterijska reja
Gre za čisto tovarniško pridelavo jajc. V kletki je nameščenih 30 kokoši, vsaka ima na razpolago 600 kvadratnih centimetrov uporabne površine. Porežejo jim konice kljunov, da se med seboj ne kljuvajo in poškodujejo. Te kokoši nikoli ne vidijo naravne svetlobe in nikoli niso na svežem zraku. Zato jim k hrani dodajajo še proteinske dodatke, minerale, vitamine. Po letu dni, ko znesejo okoli tristo jajc, jih prodajo drugim podjetjem, tudi za proizvodnjo paštet. Kokoš v naravnem okolju živi 15 let in znese le okoli 35 jajc na leto.

Hlevska ali talna reja
Tukaj ni nobenih kletk, kokoši se prosto gibljejo po hlevu. A jih je skupaj kar nekaj tisoč. Tudi te kokoši nimajo stika z naravo.

Pašna ali prosta reja
Je podobna hlevski reji, le da je kokoši manj (devet kokoši na kvadratni meter) in imajo stalen izhod na prosto.

Ekološka reja
Je enaka kot pašna reja, le da kokoši hranijo z ekološkimi krmili.

Kako v trgovini prepoznati razliko
Vsako jajce ima odtisnjeno večmestno številko, prva nakazuje način reje:
3 – baterijska reja
2 – talna reja
1 – prosta reja
0 – ekološka reja

Jajčna lupina je porozna, kar pomeni, da umazanija prodre skoznjo. Zato proizvajalci v pakirnici močno umazana jajca izločijo. Kar se tega tiče so jajca baterijske reje bolj čista, saj kokoši nimajo niti prostora niti možnosti, da bi se jajca, ki jih izvalijo, kjerkoli umazala (v nasprotju s kokošmi pašne in ekološke reje).

Bela in rjava jajca, manj ali bolj rumen rumenjak
Razlike med jajci z belo ali rjavo lupino ni. Ameriški kupci imajo raje bela, evropski rjava. In tudi ne drži, da so jajca z bolj rumenim rumenjakom boljša, pravi Andrej Ocepek iz podjetja Meja Šentjur: ˝Pri ekoloških jajcih velikokrat opažamo manj rumen rumenjak.˝

Slovenci pojemo povprečno 165 jajc na leto, svetovno povprečje je 142. Za štiričlansko družino delata v povprečju dve kokoši celo leto. V Sloveniji imamo 72 registriranih obratov za proizvodnjo jajc – večina je baterijskih, le štirje so ekološki (podatki iz l. 2011).

Več o jajcih pa v današnji oddaji Dobra ura. Kako se iz jajca razvije piščanec, o biologiji jajc, katera so največja in najtežja, najdražja pa so gotovo Fabergejeva jajca. Bodite z Andrejem ob 16.45 na prvem sporedu.

Erika Pečnik, Dobra ura