"Izraz holokavst je dobil tako velik pomen v svetu, da ga moramo kot takega spoštovati in ohranjati. Še vedno se namreč pojavljajo ljudje in gibanja, ki ga zanikajo," je spomnil slavnostni govornik. Trpljenje šest milijonov usmrčenih Judov in milijon drugih nedolžnih žrtev ideološkega, političnega in rasnega fanatizma je po Kavčičevem mnenju izsiljena daritev človeštva v zameno za nauk, opomin in opozorilo pred skrajnimi ideologijami, utemeljenimi na totalitarizmu, nestrpnosti, šovinizmu in rasizmu ter njihovimi posledicami.

"Holokavst je globoko povezan tudi s slovenstvom"
Pri tem je poudaril, da je holokavst globoko povezan tudi s slovenstvom in slovenskim zgodovinskim izkustvom, saj je bila tudi slovenskemu narodu kot celoti namenjena usoda Judov.

"Pričakovali bi, da so nestrpnost, diskriminacija in rasizem stvar preteklosti. Temu žal ni tako," je opozoril predsedni državnega sveta. To naj bi dokazovala nedavna izkušnja zločinov, ki so se zgodili na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

"Hrvaška v zadregi, ker se ni distancirala od ustaštva"
Ob tem je slavnostni govornik razložil še, zakaj je državni svet "dvignil prst opozorila" v zvezi z vključevanjem Hrvaške v zvezo Nato. Kot je zatrdil, so najvišji hrvaški predstavniki v zadregi, ko bi se morali celovito distancirati od izročila NDH-ja in ustaštva. Opozoril je, da ima sosednja država kot družba na tem področju težave. "Ko bo Hrvaška začela obeleževati dan spomina na holokavst, se bomo lahko mirneje in tvornejše pogovarjali," je dodal.

Slovesnost pred dnevom spomina na holokavst, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk, je pripravila Zveza združenj borcev NOB. Združeni narodi so za mednarodni dan spomina na holokavst razglasili 27. januar, slovenska vlada pa je nato februarja lani ta datum razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. V Sloveniji tako dan spomina na holokavst kot nacionalni spominski dan praznujemo prvič.

M. N.