Med razlogi za odstop je notranja ministrica Tatjana Bobnar navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Med razlogi za odstop je notranja ministrica Tatjana Bobnar navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Premier Robert Golob, ki je bil zadnje dni na službeni poti v Španiji, bo o odstopu ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar DZ obvestil v ponedeljek. Takrat bo tudi znano, ali bo ministrica v odstopu funkcijo opravljala do imenovanja novega ministra. Premier lahko vodenje ministrstva sicer začasno prevzame tudi sam ali pa za to določi enega izmed preostalih članov vladne ekipe. Po poročanju časopisa Dnevnik bo začasno vodenje prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

V premierjevem kabinetu informacije, kdo od vladne ekipe bi lahko začasno prevzel vodenje notranjega ministrstva, za zdaj še ne razkrivajo. Tako tudi niso potrdili informacije, da naj bi bila to ministrica Ajanović Hovnik, ki sodi v najožji krog Golobovih sodelavcev.

Po informacijah časopisa Dnevnik naj bi predsednik vlade sicer že opravil tudi ožji izbor morebitnih kandidatov za novega notranjega ministra. Med morebitnimi kandidati sta aktualna državna sekretarja na notranjem ministrstvu Tina Heferle in Branko Lobnikar, omenja se tudi Boštjana Šefica, ki je trenutno svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, in Sandija Čurina, ki je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu v času Šarčeve vlade.

Novi minister za notranje zadeve bo verjetno imenovan v sklopu reorganizacije vlade v skladu z zakonom o vladi, ki je bil konec novembra potrjen na nedavnem referendumu. Zakon o vladi bo sicer začel veljati teden dni po objavi v Uradnem listu, kar se bo najverjetneje zgodilo konec letošnjega leta.

Tatjano Bobnar naj bi začasno nadomestila ministrica za javno upravo

Ministrica meni, da je bila uspešna, odzivi kolegov so jo negativno presenetili

Med razlogi za odstop je Tatjana Bobnar navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Dejala je, da je zavrnil predlog za imenovanje v. d. direktorja policije Boštjana Lindava na to funkcijo s polnim mandatom, povrnitev zaupanja pa naj bi po njenih besedah premier pogojeval tudi z "odpustitvijo določene osebe iz policije".

Ministrica, ki je bila v dneh, ko so trenja med njo in predsednikom vlade dosegla vrhunec, v Bruslju, je pred vrnitvijo domov za časopis Delo dejala, da je z ekipo na ministrstvu delovala tako, da se "policija vrne ljudem". Kot je ocenila, so bili pri tem uspešni, kar je o njenih besedah mogoče zaznati tudi iz ankete, ki je pokazala, da se je zaupanje ljudi v delo policije bistveno izboljšalo.

Sorodna novica Notranja ministrica Tatjana Bobnar podpisala odstopno izjavo in jo poslala premierju Golobu

"V medijih smo lahko prebrali, da Boštjan Lindav ne bo imenovan za polni mandat, ker ni dovolj 'očistil v policiji'. V takšno dikcijo ne privolim," je dejala v pogovoru za Delo. Povedala je tudi, da jo je "zelo negativno presenetila" četrtkova tiskovna konferenca, na kateri so ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka Maša Kociper in državni sekretar Branko Lobnikar pojasnjevali zakonsko podlago, kdo lahko imenuje generalnega direktorja policije in kdo ne.

"Jaz govorim o popolnoma drugih stvareh. Res mi je žal, da se to tako razčiščuje. Očitno sva s kolegom Lindavom kriva, da sva javno spregovorila, potem ko nama je bila javno izrečena nezaupnica," je dejala in dodala, da je nanjo ob tem letel tudi očitek, da ni dovolj preiskala policijskega posredovanja na protestih. Kot trdi, tudi ne gre za to, da bi z Lindavom "kakor koli želela solirati", ampak da sta želela poudariti tisto, kar se jima je zdelo nepravilno.

Zadevo bo preiskal tudi KPK, o mogočih ukrepih razmišljajo tudi v opoziciji

Predsednik vlade, ki meni, da političnih pritiskov ni bilo, je predhodno napovedal, da bo odstop ministrice zaradi izgube zaupanja sprejel. Na njene navedbe se sam sicer neposredno še ni odzval. Ministrica je sicer domnevne politične pritiske že naznanila tudi vrhovnemu tožilstvu in komisiji za preprečevanje korupcije. Predsednik KPK-ja Robert Šumi je potrdil, da so na komisiji prejeli ministričino prijavo in da bodo zadevo obravnavali prednostno. Ob tem pa je opozoril, da vsaka politična sugestija po njegovem mnenju še ni politični pritisk. Šumi se bo iz preiskave izločil, saj prihaja iz vrst policije.

Sorodna novica Dodatno poročilo policije: Političnih pritiskov na delo policije ni bilo

Ob dogajanju so kritični tudi v opoziciji. Čeprav so sredi novembra ministrico želeli interpelirati – takrat ji je SDS očital zlorabo funkcije, nedosledno izvajanje zakonov in zavajanje javnosti glede nezakonitih migracij ter posledic odstranjevanja ograje na južni meji –, so se tokrat postavili na stran ministrice. Kot je dejal poslanec SDS-a Žan Mahnič, ministrica z odstopom dela napako. Dejal je, da ji, "kar se tiče strokovnosti", težko kar koli očita.

O tem, ali v SDS-u razmišljajo o konstruktivni nezaupnici, pa je Mahnič dejal, da si glede na razmerja moči v DZ-ju ne delajo utvare, da bi ta lahko uspela. "Obstajajo tudi pravni instrumenti, ki jih lahko uporabiš, pa nimajo nobene zveze z glasovanjem v DZ-ju," je dodal. Kot poroča Dnevnik, se po hodnikih državnega zbora govori, da naj bi v opoziciji pripravljali ustavno obtožbo, saj po Mahničevih besedah "tako brutalnega vmešavanja v policijo v Sloveniji še ni bilo".

Poleg poročila v. d. direktorja policije in notranje ministrice je kabinet predsednika vlade prejel še dodatno poročilo policije, iz katerega izhaja, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdor koli od političnih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje. Policija je tako s tem dopisom potrdila, da političnih pritiskov na delo policije ni bilo, so navedli v kabinetu.

Sorodna novica Ministrica: To je zagotovo vplivanje politike na policijo

Šarec: Ni vsako navodilo politični pritisk

Na dogajanje se je z daljšim zapisom na družbenem omrežju Facebook odzval tudi minister za obrambo Marjan Šarec, ki je poudaril, da je "jasno, da ni vsako navodilo politični pritisk, kajti potem nima nobenega smisla, da sploh imamo v zakonodaji opredeljene pristojnosti za dajanje političnih usmeritev".

Kot meni, je "najmanj neumestno primerjati ravnanja prejšnje vlade, ko so politiki hodili v operativni center in dajali izrecna navodila na protestih, s sedanjo situacijo". "Imam že kar nekaj izkušenj v politiki, da vem, da sta včasih strokovnost in avtonomnost tudi izgovora za neukrepanje ali pa sledenje lastnim interesom mimo politike," je dodal. Prepričan je, da "mora vsak pomesti pred svojim pragom, ne pa se samo nekritično delati žrtev, ker s tem samo škodi svojim kolegicam in kolegom, ki želijo delati dobro".