V. d. direktorja policije Boštjan Lindav poročila o političnem vmešavanju ni naslovil na premierja Roberta Goloba, temveč na notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Foto: BoBo
V. d. direktorja policije Boštjan Lindav poročila o političnem vmešavanju ni naslovil na premierja Roberta Goloba, temveč na notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Foto: BoBo

Premier Robert Golob je v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava po prejetju njegovega poročila znova zaprosil, naj posreduje konkretne informacije o tem, ali je kdor koli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje, so za medije sporočili iz kabineta predsednika vlade.

V odgovor je v četrtek popoldne, 8. decembra, prejel dodatno poročilo policije, iz katerega izhaja, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdor koli od političnih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje. Policija je tako s tem dopisom potrdila, da političnih pritiskov na delo policije ni bilo, so še navedli.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar in premier Robert Golob sta se zapletla v spor. Foto: BoBo/Borut Živulović
Notranja ministrica Tatjana Bobnar in premier Robert Golob sta se zapletla v spor. Foto: BoBo/Borut Živulović

Pismo Boštjana Lindava premierju

Policija se je sicer odločila, da javnost seznani z vsebino pisma, ki je bilo poslano predsedniku vlade Golobu, ki je od v. d. direktorja policije Lindava do 7. decembra zahteval poročilo o političnem vmešavanju v policijo. Lindav že v uvodu poročila pojasni, da je kot v. d. generalnega direktorja policije po zakonu za svoje delo in delo policije odgovoren notranji ministrici, ki ima pravico zahtevati poročila, podatke in druge dokumente, vezane na delo policije. Zato je poročilo naslovil na notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ne pa na premierja Goloba.

"V času priprave odgovora na zaprosilo predsednika vlade za pojasnila o domnevnih političnih pritiskih na delo policije me je 6. decembra na službeni mobilni telefon dvakrat klicala tudi vodja kabineta predsednika vlade, gospa Petra Škofic, ki mi je v prvem razgovoru povedala, da se želi predsednik vlade 7. decembra sestati z menoj. Pojasnil sem ji, da sem se razgovora pripravljen udeležiti, vendar samo v prisotnosti ministrice za notranje zadeve, ki mi je neposredno nadrejena in kateri sem odgovoren za svoje delo. Gospa Škofic mi je pojasnjevala, da mi želi predsednik vlade zgolj postaviti nekaj vprašanj, sam pa sem ji poskušal pojasniti, da takšno vabilo na razgovor ni običajno niti primerno z vidika integritete obeh funkcij – tako predsednika vlade kot generalnega direktorja policije," je Lindav zapisal v pismu.

Lindav nato v pismu našteje več primerov zahtev po kadrovanju določenih oseb na položaje ali njihove razrešitve s položajev mimo ustaljenih pravil, kar razume kot okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo.

Organizacija varovanja predsednika vlade

V središču pritiskov pa je bila organizacija varovanja predsednika vlade. Kot Lindav navaja v poročilu, se je 25. avgusta sam udeležil sestanka na generalnem sekretariatu vlade. Na njem je bil poleg sekretarke prisoten tudi človek, čigar ime je v poročilu zakrito. "Generalna sekretarka me je zaprosila za dovoljenje, da je slednji prisoten na sestanku, v kar sem privolil." Na sestanku so se pogovarjali o načrtovanih organizacijskih spremembah v generalnem sekretariatu, s katerimi bi uvedli službo za varovanje predsednika vlade. "Med sestankom sem zagovarjal stališča stroke po enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb, čemur pa je XXX ves čas ostro nasprotoval in se pri tem skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je varoval predsednika vlade Janeza Drnovška."

Kot navaja Lindav, je prisotnemu poskušal pojasniti, da so bila v tem obdobju velika trenja med službama, kakor tudi, da bo oblika varovanja, kot jo opredeljuje nova uredba iz operativnega stališča, zelo težko izvedljiva, saj z omejenim številom ljudi ne bo mogoče zagotavljati visokih varnostnih standardov, ki so postavljeni za varovanje predsednika vlade.

Lindav naj bi v razgovoru tudi zagotovil, da bo policija kooperativna, a da se je treba zavedati številnih odprtih vprašanj pravne narave, ki jih odpira ustanovitev nove službe. Prisotni anonimnež pa je medtem zagotavljal, da težav ne bo in da se bo policija pač morala prilagoditi.

Lindav je v nadaljevanju poročila zapisal, da kot posebej neodgovorno ravnanje in nezaupanje v strokovnost policije in njeno avtonomnost razume prav prisotnost omenjenega moškega. "Na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno SVPV-ju, je sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen. Ob tem posebej izpostavljam, da je bilo neprimerno tudi to, da sem bil kot v. d. generalnega direktorja policije o izbiri vodje SVPV-ja obveščen prav s strani tega človeka, ki ni imel nikakršne formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade."

Anonimni klic

Anonimnež je namreč Lindava 15. septembra poklical in ga seznanil, da je za vodjo službe za varovanje predsednika vlade izbran Robert Kešpert iz specialne enote policije. "Ob tem je treba poudariti, da kot v. d. generalnega direktorja policije pred tem telefonskim klicem nisem bil seznanjen z nobenim izbornim postopkom," navaja Lindav.

19. septembra se je Kešpert zglasil v pisarni generalnega direktorja policije. "V razgovoru sem mu izrazil pomisleke glede operativne sposobnosti relativno majhne enote za tako zahtevno varovanje in mu hkrati zagotovil vso pomoč policije." Kešpert pomislekov ni sprejel in se zavezal k dobremu sodelovanju. "Ob koncu razgovora mi je dejal, da ima še vprašanje, ki ni vezano na SVPV." Kešperta je zanimalo, ali je odločitev, da se specialna enota policije znova umesti v upravo za policijske specialnosti, dokončna. "Ko sem mu to potrdil in argumentiral, je dejal, da bi bilo zame kot generalnega direktorja boljše, če bi bila specialna enota vezana name. Odgovoril sem mu, da gre za specifično enoto, ki zahteva stalen nadzor in vodenje, sam pa mi je odgovoril, naj še enkrat premislim."

Od sredine septembra do začetka oktobra naj bi Kešpert Lindavu večkrat potožil, da policisti Centra za varovanje in zaščito (CVZ) niso kooperativni s policisti v SVPV-ju. Med zadnjim razgovorom pa naj bi mu Kešpert dejal, da bo, "če se bo to nadaljevalo, moral obvestiti predsednika vIade". "Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja policije ne morem sprejeti tudi dejstva, da bo vodja SVPV-ja kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade," je Kešpertovo izjavo v poročilu komentiral Lindav.

Poročilo Lindava: Politični pritiski se kažejo pri kadrovanju

Prvi razgovor z mandatarjem Golobom

Lindav v pismu opiše tudi razgovor konec maja, ko je bil skupaj s kandidatko za ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar povabljen k takratnemu mandatarju Robertu Golobu. Aktualni premier naj na predstavitev Lindava ne bi imel nobenih pripomb in se je strinjal, da ga ministrica predlaga kot kandidata za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije.

Med razgovorom pa naj bi po navedbah Lindava beseda nanesla tudi na nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča. Lindav in Bobnar naj bi Golobu pojasnila, da njegova premestitev še ni mogoča, saj je Evropsko javno tožilstvo na podlagi prijave nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja zoper Muženiča odprlo preiskavo. Odločitev o premestitvi Muženiča nazaj na mesto direktorja NPU-ja pa bi lahko sprejeli po zaključeni preiskavi. "Golob je na to odvrnil, da je treba Evropsko javno tožilstvo pozvati, naj preiskavo čim prej zaključi, vendar mu je bilo pojasnjeno, da policija nima nobenih pristojnosti za takšen poziv, celo nasprotno, takšen odziv policije bi bil lahko celo sporen. Ob tem je Golob dejal, da to razume, vendar je kljub temu treba čim prej prestaviti Muženiča na mesto direktorja NPU-ja," navaja Lindav.

Na Twitterju se je na pisma odzval državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec. Zapisal je, da je zdaj jasno, da ni vplival na delo policije.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Notranja ministrica Tatjana Bobnar bo popoldne v Bruslju podala nekaj pojasnil o napovedanem odstopu, ki ga je predsednik vlade Robert Golob že sprejel. Prepričan je, da niti iz njenega pisma niti iz poročila, ki ga je poslal Lindav, ni razbrati političnih pritiskov na policijo. Medtem je ministrica Bobnar napovedala, da bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu.

Bobnar je sicer v pismu, ki ga je v sredo poslala Golobu, zapisala, da so si ob nastopu funkcije z ekipo zastavili cilj ponovne vzpostavitve strokovnosti in neodvisnosti ter zaupanja v policijo.

Hkrati pa Bobnar v pismu pravi, da je odločitev, da policija daljši čas nima stabilnega vodstva, pravzaprav poskus njene destabilizacije. "Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za polni mandat na mesto generalnega direktorja policije ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema," je navedla in dodala, da enako velja za zadrževanje imenovanja Slavka Koroša na mesto direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge.

Zapisala je, da kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo izbere sama, odrekanje te možnosti pa označuje za obliko političnega pritiska. Nova vlada se mora po njenih besedah zavedati, da "depolitizacije policije ne bo mogoče vzpostaviti zgolj z rušenjem tega, kar je policija postala pod prejšnjo vlado". "Gre za postopen, počasen, zlasti pa strokoven proces, ki ga mora izpeljati policija sama. Depolitizacije policije se ni mogoče lotiti s pristopi, ki so sprva privedli do politizacije," meni Bobnar, sicer tudi nekdanja generalna direktorica policije, in dodaja, da je to srž nesoglasja med njo in Golobom. "Drži, da se precej razhajava v pogledih na politične pritiske kot tudi na postopek depolitizacije policije."