Za nadzor nad neplačevanjem prispevkov je zadolžena Davčna uprava RS. Za MMC so pojasnili, da se v postopku nadzora obračuna davčnih odtegljajev (obrazec REK), primerjajo predloženi obrazci REK, s podatki iz registra davčnih zavezancev in podatki o izvršenih plačilih s transakcijskega računa, ki jih Dursu posredujejo izvajalci plačilnega prometa. "Če se ugotovi, da ima davčni zavezanec zaposlene in ni predložil obrazca REK, se ga pozove k predložitvi obračuna. Enako se ravna v primeru, ko obračuna ni, davčni zavezanec pa je izplačal plačo s transakcijskega računa. Če zavezanec poda izjavo, da plače ni izplačal, davčni organ o tem obvesti inšpektorat za delo."

Kazen bistveno nižja kot poplačilo prispevkov oziroma plač
Pri delodajalcu, ki ne plačuje prispevkov, tako v najslabšem primeru Durs začne postopek odmere davkov in prispevkov ter mu izreče sankcijo v skladu z zakonom o prekrških, ki pa je običajno nizka v primerjavi z višino neplačanih prispevkov ali plač.

Kadar podjetje oziroma delodajalec velja za neplačnika prispevkov, je najbolje, da delavec sam preverja plačila prispevkov. To lahko od maja stori prek sistema eDavki, a za to poleg osebnega računalnika in internetne povezave, potrebuje še digitalno potrdilo, s katerim se registrira v sistem. Ker večina delavcev tega nima, lahko na podlagi pooblastila delavca zanj plačilo prispevkov preverja tudi druga oseba ali oseba interesnega združenja, kot je na primer sindikat.

Za pregon neplačnika prispevkov je potrebna ovadba in sum kaznivega dejanja
Po dolgotrajnem opozarjanju na problem neplačevanja prispevkov in neučinkoviti zakonodaji na tem področju, se je vendarle zganila tudi vlada in pristojna ministrstva, pa tudi državno tožilstvo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve tako napovedujejo, da bodo pri pripravi nove pokojninske in delovnopravne zakonodaje posebno pozornost namenili možnosti aktivnejšega informiranja zavarovancev o plačilu oziroma neplačilu prispevkov za socialno varnost, so povedali za MMC. "Sama informacija o neplačilu socialnih prispevkov je namreč predpogoj, za kakršno koli nadaljnjo aktivnost zavarovancev v teh primerih."

Za pregon s strani tožilstva je potrebna prav ovadba in utemeljen sum kaznivega dejanja, so za MMC dodali na vrhovnem državnem tožilstvu. Samo neplačilo obveznosti namreč ne more biti kaznivo dejanje, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, saj morajo biti podani pogoji zavestnega ravnanja oziroma naklepa, kršitve pravil delovnega oziroma socialnega prava in prepovedane posledice, kar je prikrajšanje oziroma omejitev pravic.

Ker gre za zapleteno vprašanje, do zdaj na tožilstvu še ni bilo posebej obravnavano, je pa vrhovno državno tožilstvo vprašanji, ki se nanašata prav na naklep in nastop protipravnih posledic s celjskega okrožnega tožilstva in Dursa, tožilstvom poslalo v nezavezujočem stališču. V zvezi z naklepom je kolegij kazenskega oddelka vrhovnega državnega tožilstva podal stališče, da če delodajalec zaradi slabega finančnega položaja ali drugih objektivnih okoliščin ni mogel ravnati v skladu s predpisi, ne gre za kaznivo dejanje, ampak le za kršitev delovnopravne zakonodaje oziroma predpisov o socialnem zavarovanju. Poleg tega bi lahko bila obstoječa inkriminacija kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja v praksi problematična, zato je vrhovno državno tožilstvo o tem, da naj se tematiko vključi v razprave o morebitnih spremembah Kazenskega zakonika, obvestilo tudi ministrstvo za pravosodje.

Tožilstvo zaradi neplačevanja prispevkov obtožilo 142 oseb
Državni tožilci so od 1. januarja lani do 15. aprila letos v tovrstnih primerih prejeli ovadbe zoper 264 oseb, zoper 131 oseb so zahtevali določena preiskovalna dejanja, obtožili pa so 142 oseb. Inšpektorat za delo je na okrožno državno tožilstvo lani vložil 47 ovadb, od tega 27 s področja delovnih razmerij in 20 s področja varnosti in zdravja pri delu. V 207 primerih je inšpektorat lani izdal odločbo o prepovedi opravljanja delovnega procesa.

Inšpektorat za delo namreč ni pristojen neposredno za nadzor nad neplačevanjem prispekov, pač pa le za nadzor nad plačevanjem prispevkov v zvezi z zaposlitvijo na črno. Inšpektor lahko tako delodajalcu prepove opravljanje delovnega procesa, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.