Po njeni oceni lahko samo to vodi v demokratično družbo prihodnosti.

Kot je zapisala Klakočar Zupančič, namreč v demokratični družbi prihodnosti ne bi smelo več biti priložnosti za nečastna in necivilizacijska dejanja. Ob tem je brutalnost in industrijski značaj pobojev v času holokavsta označila za neverjeten, so sporočili iz DZ-ja.

"A čeprav vse civilne družbe, kakor tudi politične oblasti, pozivajo k pomnjenju teh grozot in vzpostavljanju dialoga, je od druge svetovne vojne do danes človeštvo doživelo nove vojne, nova koncentracijska taborišča, nova izgnanstva in begunstva," je opozorila in ocenila, da je zato še posebej pomembno, da tako posamezniki kot družba, zlasti skozi šolski sistem, vedno znova opozarjajo na zlo, ki ga prinašata fašistična in nacistična politika ter sorodne ideologije.

"Umreti zgolj zato, ker si drugačen? Nedopustno ter moralno etično zavržno," je poudarila prva ženska na čelu DZ-ja. Po njenih besedah bi moral spomin na holokavst kot glasen opomin za vedno ostati v mislih, srcih in dejanjih vseh, ki spoštujejo dostojanstvo in integriteto, človekove pravice in svoboščine, strpnost, različnost, mir in življenje.

Samo v taborišču Auschwitz-Birkenau, ki je bilo največje in najzloglasnejše koncentracijsko taborišče v času holokavsta, so od ustanovitve leta 1940 nacisti in njihovi sodelavci pobili več kot milijon ljudi. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila Rdeča armada. Od leta 2006 se v skladu z resolucijo Združenih narodov ta dan zaznamuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

Ta teden se je ob obletnici v EU-ju, ZN-ju in Sloveniji že zvrstila paleta dogodkov in slovesnosti, ki se bodo nadaljevali tudi konec tedna. Slovenskim žrtvam holokavsta je posvečen tudi 26. april.