Fišer je ob prejemu dokumenta poudaril, da je bil DTS prvi, ki se je bil pripravljen seznaniti z vsemi dejstvi in okoliščinami, v katerih je bil podan predlog za imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca.

Fišer: Nisem se mogel braniti
V obrazložitvi DTS po Fišerjevih navedbah opozarja na stališče ustavnega sodišča, da se ni mogoče sklicevati na ugotovitve in dokaze iz sodnih postopkov, v katerih posameznik ni bil stranka v postopku in se v tem postopku ni imel možnosti izreči oz. braniti. Zadnje po njegovih navedbah v njegovem primeru velja tako za sodbo upravnega sodišča kot za postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Oba omenjena organa sta sicer ugotovila, da je tožilstvo pri omenjenem imenovanju nedopustno mešalo dva samostojna postopka.

DTS je po tožilčevih navedbah v poročilu potrdil, da je Fišer "ravnal v dobri veri in brez kakršnega koli drugega motiva, izključno z namenom, da tožilstvo pridobi najustreznejšega generalnega direktorja", ter da predlog za imenovanje, ki ga je podal, "ni imel nobenih škodljivih posledic ne za tožilstvo, ne za druge in ne za izvajanje tožilskih nalog".

Glede predloga za njegovo razrešitev pa DTS po Fišerjevih navedbah ocenjuje, da bi bil predlog "očitno nesorazmeren tako s težo kot posledicami interpretacije zakona, za katero se je naknadno in v postopku, v katerem nisem imel možnosti sodelovati, ugotavljalo, da bi lahko bila drugačna". Fišer namreč trdi, da je pri imenovanju ravnal tako, kot je, ker je šlo za prvo imenovanje generalnega direktorja vrhovnega tožilstva in sam postopek še ni bil utečen.

Poročilo o ravnanjih Fišerja je od predsednice DTS-ja Alenke Mežnar zahteval pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je odločitev komentiral že v soboto, podrobnejši komentar pa je napovedal, ko bo prejel poročilo. To so danes na pravosodnem ministrstvu prejeli, vendar ga Klemenčič še ni utegnil preučiti. Ko ga bo, naj bi se nanj tudi odzval.