Predsednik državnega zbora bo konec avgusta razpisal predsedniške volitve. Na katero jesensko nedeljo bo volivce poslal na volišča, za zdaj še ni določeno. Neuradno se govori o treh mogočih datumih - 14., 21. in 28. oktobru. In tako lahko od srede septembra pričakujemo volilno kampanjo. A njen neformalni del je že v polnem razmahu.

Prvi je predsedniško kandidaturo takoj po parlamentarnih volitvah napovedal kandidat SDS-a Milan Zver. Prek spletnega omrežja je sledil predsednik republike Danilo Türk in nato na kongresu lastne stranke zdaj že nekdanji prvak SD-ja Borut Pahor. In kampanja posameznega kandidata, tako poznavalci, se je začela v trenutku najave, čeprav zakon uradno kampanjo omejuje na mesec dni pred dnem volitev.

Kline: Boj bo izrazito neizenačen
"Formalni del ima manjši vpliv. Geste, subtilnost … Neformalna kampanja je močnejša od formalne," pravi medijski analitik Miro Kline. Ne gre se torej čuditi, če ima kandidat pred vročo jesenjo že danes vse pripravljeno - natisnjene plakate, slogan ... In da se zgostijo dogodki predsednika v letu, ko znova kandidira. "Je pa vprašanje, ali so to vsi naredili," se sprašuje Kline, ki meni, da bo dvoboj izrazito neizenačen.

A neformalna kampanja vedno znova uide nadzoru, vsaj finančni del. "Največja možnost obida so ravno to, kaj šteje za kampanjo, kako jo pokrivajo mediji, kaj objavlja nacionalna televizija," pojasnjuje Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča. Zato se zavzema, da bi ga bolje opredelili: "V zakonodajo bi morali morda jasneje zapisati, kaj so stroški kampanje, ki se začne že pred uradno."