Na nekaterih ministrstvih pravijo, da nekaterih zakonov zaradi specifičnosti področij ne morejo pripraviti brez zunanjih strokovnjakov. Foto: MMC RTV SLO/Sabina Zonta
Na nekaterih ministrstvih pravijo, da nekaterih zakonov zaradi specifičnosti področij ne morejo pripraviti brez zunanjih strokovnjakov. Foto: MMC RTV SLO/Sabina Zonta


9 predlogov zakonov in več podzakonskih aktov:
- Zakon o Radioteleviziji Slovenije,
- Zakon o medijih,
- Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije,
- Zakon o STA,
- noveliran Zakon o obveznem izvodu publikacij,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine,
- Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti,
- podzakonski akti za Zakon o varstvu kulturne dediščine.


10 predlogov zakonov, analiza:
- predlog novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (trenutno v medresorskem usklajevanju),
- Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015,
- predlog zakona o ustanovitvi pokrajin,
- predlog zakona o pokrajinah,
- predlog zakona o financiranju pokrajin,
- predlog zakona o pokrajinskih volitvah,
- predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi,
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij, ki je vseboval predlog ustanovitve dveh novih občin in uskladitev imena občine,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije,
- analiza v mandatu 2004-2008 pripravljenih predlogov zakonov o pokrajinah in izdelavo strokovnih izhodišč za delo in odločanje Strateškega sveta za regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije predsednika Vlade Republike Slovenije - študije so bile izdelane za področje optimalne regionalizacije, funkcionalne in finančne decentralizacije in uveljavitve ustavne koncepcije pokrajin.
Denar
Ministrstva so v tem mandatu za zunanje strokovnjake pri pripravi zakonov porabila najmanj 450.000 evrov. Foto: MMC RTV SLO


- pet predlogov zakonov oz. predlogov sprememb in dopolnitev zakonov,
- več predlogov, ki še niso bili v javni obravnavi.


- 17 predlogov zakonov,
- (najmanj) 24 podzakonskih aktov.
RTV Slovenija
Priprava medijskih zakonov je državo stala kar nekaj denarja. Foto: Bobo


31 predlogov zakonov:
- 18 predlogov zakonov je bilo že sprejetih v DZ-ju,
- štirje so v obravnavi DZ-ja.
- devet jih je v pripravi.


23 predlogov zakonov:
- 16 predlogov zakonov, ki so bili posredovani v nadaljnji postopek,
- sedem predlogov zakonov, ki bodo kmalu posredovani na vlado in nato v DZ.
Zdravtsvo
Zunanje strokovnjake nujno potrebuje tudi ministrstvo za zdravje. Foto: EPA


22 predlogov zakonov:
- 13 predlogov sprememb in dopolnitev zakonov, ki jih je DZ že sprejel,
- dva predloga, ki sta bila na vladi že sprejeta,
- sedem predlogov, ki so že objavljeni na spletnih staneh MNZ-ja ali so v medresorskem usklajevanju in bodo v prihodnjih mesecih posredovani vladi in nato DZ-ju.

veliko ministrstev pa za zunanje strokovnjake obenem porabi še na tisoče dodatnih evrov. Zakaj?

Branko Grims (SDS) je pred časom ministrstvu za kulturo očital, da je v okviru priprave RTV-zakona za zunanje strokovnjake neracionalno porabilo 50.000 evrov. Pri tem se je samo po sebi zastavilo vprašanje, ali je bilo res potrebnega toliko dodatnega denarja. Grimsova informacija je pravzaprav odprla širšo temo - koliko davkoplačevalskega denarja gre za pripravo zakonov v Sloveniji na splošno? Kako velika je ob 35.000 zaposlenih v državni upravi potreba po zunanjih strokovnjakih in kako to, da med tako velikim številom ljudi na 17 ministrstvih ni dovolj takih, ki bi lahko sami pripravljali predloge zakonov?

50.000 evrov za dva medijska zakona
MMC se je s temi vprašanji obrnil na vsa ministrstva, začeli pa smo s kulturnim (oz. novim zakonom o RTV Slovenija). Tu so za našo spletno stran nekoliko popravili Grimsov podatek. Pojasnili so nam namreč, da je bilo okoli 50.000 evrov neto (65.740 evrov bruto) porabljenih za ekspertno skupino, ki je od prvega aprila lani pa "tako rekoč do danes" pripravljala tako predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija kot Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih.

Skupina je bila po njihovih besedah imenovana kot posvetovalno telo ministrice Majde Širca, ministrstvo pa je na podlagi pogodb honorar v višini 1.500 evrov bruto izplačalo Sandri Bašič Hrvatin (tej so zaradi dodatnih delovnih nalog, ki so obsegale pripravo dopolnitve uvoda k predlogu RTV-zakona izplačali še dodanih 700 evrov bruto), Borisu Bergantu, Ireni Brglez, Cenetu Grčarju, Dejanu Jelovcu, Iztoku Jurančiču, Tanji Kerševan Smokvina, Miranu Lesjaku, Mateju Makaroviču, Marku Milosavljeviću, Brankici Petković, Marku Prpiču, Gregi Repovžu, Miletu Šetincu, Andražu Teršku, Barbari Verdnik in Suzani Žilič Fišer. Emil Zakonjšek in Jože Vogrinc sta se honorarju odpovedala.

Okoli 30.000 evrov neto samo za svetovanje
Poleg tega je ministrstvo na podlagi svetovalnih ur glede RTV-zakona družbi ICDR izplačalo znesek v višini 22.740 evrov bruto, glede zakona o medijih pa 16.800 evrov bruto. Kot so poudarili, so omenjeno družbo za pravno svetovanje izbrali skladno z Zakonom o javnem naročanju.

Končni bruto znesek, ki ga je kulturni resor porabil za pripravo obeh predlogov medijskih zakonov, je torej 65.740 evrov bruto, kar pomeni okoli 50.000 evrov neto, to pa je številka, o kateri govori poslanec opozicijskega SDS-a.

So področja, ki zahtevajo različna strokovna, specifična znanja in prakse
Na kulturnem resorju so na MMC-jevo vprašanje, kako določijo postopek za oblikovanje zakonov oz. kako izberejo strokovnjake za to delo, odgovorili, da o tem v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo odloča vsakokratni minister, ki v ekspertne skupine imenuje uveljavljene strokovnjake s posameznih področij ali vidikov kulture. "Ključ za izbiro strokovnjakov so njihove strokovne oziroma formalne reference oziroma njihove izkušnje v delu za določeno področje oz. na določenem področju," so dodali. Pomislek, da je mogoče pogosto slišati, da je v državni upravi zaposlenih preveč ljudi in da bi glede na to moralo biti dovolj podkovanih ekspertov, so zavrnili z besedami, da "zakoni zaobsegajo specifična podpodročja, ki v določenih primerih zahtevajo različna strokovna, specifična znanja in prakse".

V tem kontekstu smo v nadaljevanju raziskali, kako veliko je bilo v mandatu te vlade pomanjkanje stroke in koliko denarja je bilo torej treba na različnih ministrstvih v dveh letih in pol nameniti za honorarje "zunanjih". Odgovore na ta vprašanja smo prejeli od 16 vladnih resorjev, medtem ko pojasnil nismo prejeli z ministrstva za finance.

DELO NA MINISTRSTVIH RAZLIČNO IN NEPRIMERLJIVO
Še preden začnemo ta pregled, pa velja poudariti, da je število pripravljenih zakonov in podzakonskih aktov na ministrstvih različno. Prav tako jih gotovo ni mogoče primerjati po zahtevnosti. Da bi bile te razlike dobro ponazorjene, smo ob strani in na dnu prispevka oblikovali okvirčke, v katerem razčlenjujemo delo ministrstev.


Kultura: 100.000 evrov
Na ministrstvu za kulturo so od začetka tega mandata pripravili osem predlogov zakonov, pri čemer so zunanje strokovnjake potrebovali pri šestih in so skupaj zanje do zdaj porabili okoli 100.000 evrov. Poleg tega so pripravili še več podzakonskih aktov, pri katerih so sodelovali večinoma zaposleni v javnih zavodih, ki niso bili upravičeni do avtorskih honorarjev.

Regionalni razvoj: 113.580 evrov
Pri porabi davkoplačevalskega denarja so bili sicer najbolj "potrošni" v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (ministra Zlata Ploštajner in Henrik Gjerkeš). To ministrstvo brez listnice je v času od državnozborskih volitev naprej oblikovalo 10 predlogov zakonov, zunanje sodelavce (K$Z Svetovanje za razvoj, d. o. o., in Mešl Mateja, s. p.) pa je potrebovalo samo za Pripravo strokovnih podlag za pripravo predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Za oba "zunanja" je odštelo 4.000 evrov.

Ob tem je omenjeni resor 99.580 evrov porabil še za študijo s področja pokrajin (Univerza v Ljubljani, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Dušan Plut; filozofska fakulteta - oddelek za geografijo; Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor; Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), 10.000 evrov pa za nagrade članom ožje delovne skupine Strateškega sveta za regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije predsednika Vlade Republike Slovenije, ki je opravila oceno skladnosti predlogov zakonov o pokrajinah iz prejšnjega mandata vlade Janeza Janše s strokovnimi usmeritvami strateškega sveta.

Zdravje: 93.367 evrov
Na visoko številko smo naleteli tudi na ministrstvu za zdravje (Borut Miklavčič in Dorjan Marušič), kjer zunanje strokovnjake potrebujejo predvsem zaradi sprememb dveh reformnih zakonov - Zakona o zdravstveni dejavnosti ter Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Posebne izvedence so poiskali zato, ker so potrebovali ljudi, ki imajo poleg znanja iz zdravstva še znanje iz ekonomije. Poleg tega so zaradi enega izmed predlogov zakonov potrebovali še poznavalce psihoterapevtske dejavnosti - področja, "ki pravnikom v pravni službi ministrstva ne more biti poznano".

Ministrstvo za zdravje je tako za pet predlogov zakonov oz. predlogov sprememb in dopolnitev zakonov ter zakone, ki še niso bili v javni razpravi, v času ministra Miklavčiča porabilo 77.650 evrov, v času ministra Marušiča pa 15.717 evrov.

Promet: 52.200 evrov
Približno polovico manj denarja je šlo za stroko na ministrstvu za promet (Patrick Vlačič), ki je pripravilo 17 zakonskih predlogov, zunanje eksperte pa je potrebovalo pri štirih. Pri tem za enega izmed zakonov ni bilo finančnih posledic, za druge tri pa je bilo porabljenih 52.200 evrov. "V tem strošku je - pozor - zajeto tudi plačilo za pripravo 24 podzakonskih aktov," so še opozorili na prometnem resorju.

Pravosodje: 51.018,27 evra
Na strokovnjake, ki niso njihovi, se pri pripravi zakonodaje močno opira tudi ministrstvo za pravosodje (Aleš Zalar). "Zunanji" so namreč sodelovali pri pripravi skoraj vseh 22 "pravosodnih" predlogih zakonov tega mandata (devet jih je ob tem še v postopku obravnave), zanje pa je bilo treba odšteti 51.018,27 evra.

Na omenjenem resorju so opozorili, da sodelovanje zunanjih strokovnjakov na pravosodnem področju zahteva tudi Resolucija o normativni dejavnosti, po kateri morajo biti predpisi posredovani zainteresirani javnosti - v tem primeru so zainteresirana javnost zunanji strokovnjaki oz. pravosodni organi. "Seveda pa je način njihovega sodelovanja pri pripravi predloga zakona zelo različen: od sodelovanja v delovnih skupinah, ki pripravljajo predlog zakona, podajanja mnenj in predlogov v okviru strokovnega usklajevanja predloga zakona, ki ga je ministrstvo za pravosodje pripravilo samo, do tega, da delovni osnutek predloga zakona ali del delovnega osnutka predloga zakona pripravi zunanji strokovnjak," so še dejali.

Gospodarstvo: 40.591,60 evra
Ministrstvo za gospodarstvo (Matej Lahovnik in Darja Radić) je v tem mandatu pripravilo 16 predlogov zakonov, v pripravi pa jih ima še sedem (skupaj 23). Pomoč zunanjih izvedencev so uporabili v štirih primerih, skupaj pa je zanje izplačali 40.591,60 evra. Pri tem je bilo 20.400 evrov izplačanih po pogodbi, ki jo je sklenila prejšnja vlada Janeza Janše.

Notranje zadeve: 1.290,32 evra
Bolj skromni so bili (lahko) na ministrstvu za notranje zadeve (Katarina Kresal). "Leta 2009 smo na MNZ-ju pripravili 13 predlogov sprememb in dopolnitev zakonov (vsi so bili v DZ-ju sprejeti). Letos smo /.../ pripravili še dva predloga, ki sta bila na vladi že sprejeta, in sedem predlogov, ki so že objavljeni na spletnih staneh MNZ-ja ali so v medresorskem usklajevanju in bodo v naslednjih mesecih posredovani Vladi RS v sprejem in nato v obravnavo v DZ," so pojasnili. Pri tem so sklenili le eno avtorsko pogodbo, na podlagi katere je bilo izplačanih 1.290,32 evra.

Preostala ministrstva brez dodatnih stroškov
Preostala ministrstva dodatnega davkoplačevalskega denarja za pripravo predlogov zakonov niso potrebovala, čeprav so sodelovala z zainteresirano javnostjo (na ministrstvu za okolje so za našo spletno stran, denimo, povedali, da je bilo treba pri pripravi predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku sodelovati z različnimi "nevladnimi", s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, Zavodom za naravo RS, predstavniki občin na območju TNP-ja ipd.). Ta namreč za svojo pomoč ni bila plačana.

Uganka ostaja finančno ministrstvo
Kako je s plačilom za izvedence zunaj državne uprave, ostaja uganka le v povezavi s finančnim ministrstvom (France Križanič), ki MMC-ju na vprašanja ni odgovorilo.

Marjetka Nared

DELO MINISTRSTEV BREZ STROŠKOV ZA ZUNANJE STROKOVNJAKE (MANDAT VLADE BORUTA PAHORJA)

MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE – 0 evrov

77 predlogov zakonov:
-
Zakon o zunanjih zadevah,
- 68 zakonov o ratifikaciji,
- 8 zakonov o ratifikaciji, ki so bili že obravnavani na vladi in so bili pravkar (oz. bodo kmalu) sprejeti v DZ-ju.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO – 0 evrov

-
osem predlogov oz. sprememb zakonov

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR – 0 evrov

9 predlogov zakonov:
-
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena (trenutno v obravnavni v DZ-ju),
- Zakon o nepremičninskem posredovanju,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja,
- Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (sprejet),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ravnanju z gensko
spremenjenimi organizmi,
- Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo,
- Zakon o geodetski dejavnosti.

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO – 0 evrov

-
17 predlogov zakonov

MINISTRSTVO ZA DELO

20 zakonov (prvih 16 že sprejetih, zadnji štirje v postopku DZ-ja):
- Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o subvencioniranju študentske prehrane,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju,
- Zakon o delnem povračilu nadomestila plače,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona odpravljanju posledic dela z azbestom,
- Zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, EGP in švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v RS,
- Zakon o minimalni plači,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med RS in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter Administrativnega dogovora o izvajanju sporazuma med RS in R Srbijo o socialnem zavarovanju,
- Zakon o prenosu pokojninskih pravic,
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,
- Zakon o socialnovarstvenih prejemkih,
- Predlog zakona o malem delu,
- Predlog zakona o urejanju trga dela,
- Predlog zakona o malem delu,
- Predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov,
- Predlog Družinskega zakonika.

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO - 0 EVROV

Niso predstavili podrobnosti.

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO

10 predlogov zakonov (sedem že sprejetih, dva pripravljena in v javni razpravi, trije v pripravi):
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije,
- Zakon o kmetijstvu,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin,
- Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS,
- Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih, pod katerimi so kmetu zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane,
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih.

URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU – 0 evrov

-
en predlog spremembe zakona

SLUŽBA VLADE RS ZA RAZVOJ IN EVROPSKE ZADEVE – 0 evrov

- ne pripravlja zakonov, temveč le podzakonske akte (koliko so jih pripravili, niso sporočili).



9 predlogov zakonov in več podzakonskih aktov:
- Zakon o Radioteleviziji Slovenije,
- Zakon o medijih,
- Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije,
- Zakon o STA,
- noveliran Zakon o obveznem izvodu publikacij,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine,
- Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti,
- podzakonski akti za Zakon o varstvu kulturne dediščine.


10 predlogov zakonov, analiza:
- predlog novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (trenutno v medresorskem usklajevanju),
- Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015,
- predlog zakona o ustanovitvi pokrajin,
- predlog zakona o pokrajinah,
- predlog zakona o financiranju pokrajin,
- predlog zakona o pokrajinskih volitvah,
- predlog zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi,
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij, ki je vseboval predlog ustanovitve dveh novih občin in uskladitev imena občine,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije,
- analiza v mandatu 2004-2008 pripravljenih predlogov zakonov o pokrajinah in izdelavo strokovnih izhodišč za delo in odločanje Strateškega sveta za regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije predsednika Vlade Republike Slovenije - študije so bile izdelane za področje optimalne regionalizacije, funkcionalne in finančne decentralizacije in uveljavitve ustavne koncepcije pokrajin.


- pet predlogov zakonov oz. predlogov sprememb in dopolnitev zakonov,
- več predlogov, ki še niso bili v javni obravnavi.


- 17 predlogov zakonov,
- (najmanj) 24 podzakonskih aktov.


31 predlogov zakonov:
- 18 predlogov zakonov je bilo že sprejetih v DZ-ju,
- štirje so v obravnavi DZ-ja.
- devet jih je v pripravi.


23 predlogov zakonov:
- 16 predlogov zakonov, ki so bili posredovani v nadaljnji postopek,
- sedem predlogov zakonov, ki bodo kmalu posredovani na vlado in nato v DZ.


22 predlogov zakonov:
- 13 predlogov sprememb in dopolnitev zakonov, ki jih je DZ že sprejel,
- dva predloga, ki sta bila na vladi že sprejeta,
- sedem predlogov, ki so že objavljeni na spletnih staneh MNZ-ja ali so v medresorskem usklajevanju in bodo v prihodnjih mesecih posredovani vladi in nato DZ-ju.