Praznik je povezan z vinom, okoli tega dneva se namreč mošt spremeni v mlado vino. Po vsej Sloveniji so potekala različna praznovanja, pokušine vina, na Primorskem so kmetje pripravili osmice, na mizah pa ne zmanjka domačih dobrot, kot so pršut, domače salame, klobase, sir, zelje in kuhani štruklji.

Legenda sicer govori, da je sv. Martin vodo v vino spremenil kot Kristus v Kani Galilejski. Martinovemu pravijo tudi jesenski pust ali zahvalni dan za vso letino.

Martin se je rodil v Panoniji okrog leta 316. Pri rosnih dvanajstih je proti volji staršev prosil za sprejem med katehumne, s petnajstimi leti je odšel v državno vojsko.

Martin prvi svetnik nemučenec
Po opravljeni cesarski službi se je napotil k škofu Hilariju v Poitiers in prejel nižje redove, kasneje pa je prejel zakrament mašniškega posvečenja.

Kmalu je bil izvoljen za škofa, sicer pa je eden prvih svetnikov nemučencev. Najbolj ga poznamo kot zavetnika vojakov, pastirjev, revežev in suknarjev.

Martina izdale goske
Najbolj je znana podoba Martina kot usmiljenega vojščaka, ki s svojim mečem reže plašč, da bi ga dal revežu. Zanimivo je tudi to, zakaj so ravno gosi za martinovo tradicionalna jed.

Ko je umrl škof Hilari, bi moral biti sv. Martin imenovan za škofa. Skril se je med gosi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili novico, vendar so ga glasne goske izdale. Zaradi tega morajo gosi "za kazen" na dan njegove smrti umreti.