V Levici na drugi strani od svoje zastavljene časovnice ne odstopajo in menijo, da je zakon mogoče sprejeti še letos. Cilj delovne skupine je, da skupaj pridejo do predloga zakona, ki bo vložen v postopek še v prvi polovici septembra. S tem tudi pogojujejo podporo proračunu, je v izjavi po srečanju pojasnil poslanec Matej T. Vatovec.

Sorodna novica Šarec za ponedeljek sklical proračunski vrh koalicije

Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je v izjavi medijem pojasnil, da zagovarjajo pristop celostnega reševanja problematike v sklopu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi ga po njihovi časovnici dali na vlado junija prihodnje leto. To pomeni, da bi lahko ulovili tudi časovnico Levice in uveljavitev zakona z januarjem 2021. "Zagotovo pa je en mesec priprave za tako kompleksno vprašanje oz. reformo zdravstvenega sistema premalo," je dodal.

Predstavniki koalicijske peterice in Levice so na prvem srečanju tako potrdili zapisano v sporazumu, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje treba ukiniti in ga prenesti na obvezno. Od tu naprej so uganke podobne tistim, ki so bile v zraku pred sestankom in ki se nanašajo na finančno vzdržnost predloga Levice, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.

Šabeder: "Izračuni strižejo"

Glede predloga Levice je poudaril, da se finančni izračuni na eni in na drugi strani še vedno ne ujemajo oz. "strižejo", zato morajo v pogovore vključiti tudi ministrstvo za finance in zdravstveno blagajno, kar je eden današnjih pomembnejših dogovorov. "Treba je narediti izračune, saj brez računa ni krčmarja," je poudaril in pojasnil, da za zdaj številke "strižejo za okoli 60 ali 70 milijonov evrov", in to ob neupoštevanju dveh pomembnih dejavnikov ohlajanja gospodarstva in neugodnih demografskih kazalcev.

A to bo po njegovih besedah treba upoštevati, saj so projekcije zdaj narejene ob stanju, kot je bilo leta 2018, ko smo imeli razmeroma visoko gospodarsko rast. Prav tako zdaj ni upoštevana demografija, saj v predlogu obremenjujejo samo aktivno populacijo, trenutno približno 900 tisoč prebivalcev, ki bi bili plačniki. Njihovo število pa se bo v prihodnjih letih z demografskimi gibanji zmanjševalo, je opozoril minister.

Vatovec: Izračun Levice je konservativen

Vatovec je pojasnil, da so v Levici naredili zelo konservativne izračune, po katerih bi morali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dati dodatnih 66 milijonov evrov, a na koncu bi bil po njihovih ocenah učinek za zdravstveno blagajno pozitiven in bi za zdravstvo imeli okoli 30 milijonov več. Po njegovem mnenju pa bodo številke uskladili.

Minister izpostavlja tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe, ki je ena izmed prioritet. Na ministrstvu pričakujejo, da bi bil predlog zakona v javni razpravi do konca leta. To bo sicer prineslo dodatno dajatev in minister meni, da bo vse skupaj treba reševati v svežnju.

Po besedah Vatovca pa vprašanje dolgotrajne oskrbe trenutno ni nujno vezano na vprašanje dopolnilnega zavarovanja. "Gre za to, da se 50 milijonov, ki trenutno odtekajo v komercialne zavarovalnice, ostane v javnem zdravstvu in se tako izboljša stanje zdravstvenih storitev," je dejal. V Levici predlagajo, da gredo korak po koraku, torej da njihova stranka pripravi predlog glede dopolnilnega zavarovanja, medtem ko je po besedah Vatovca v domeni ministrstva, da uredi tudi druge zadeve.

Vatovec je sicer današnji sestanek označil za pozitivnega in dejal, da so izsledki dobri. Strinjali so se, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno, da se ohrani enaka raven pravic, da se uvede takšna sprememba z letom 2021 in da se to naredi na razvojen in finančno vzdržen način, je povzel. Ob tem upa, da bodo nadaljevali v tej smeri tudi pri drugih projektih iz sporazuma vlade z Levico.

Konstruktiven sestanek

Tudi večina drugih partnerjev je sestanek označila za pozitivnega in konstruktivnega. Poslanka SD-ja Bojana Muršič je dejala, da so pred zelo težko nalogo, a politična volja obstaja. Po njenem mnenju so na dobri poti, da se uskladijo in pridejo do končnega cilja, torej do preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja. Čakajo sicer še na izračune, nato se bodo lažje odločali, kako naprej, je dejala poslanka, ki verjame, da bo Levica stopila korak nazaj in se pogovarjala.

Poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer meni, da imajo vsi isti cilj, vprašanje pa je, kako do njega priti. Na srečanje prihodnji teden bodo po njegovih navedbah povabili še druge, ki so vpleteni v to vprašanje, predstavnike finančnega ministrstva, zdravstvene blagajne in tudi finančne uprave. "Potem bomo videli, kje smo oz. kam plavamo," je dodal poslanec.

Vodja poslancev SAB-a Maša Kociper je po srečanju izrazila prepričanje, da so bistveno bliže, kot so na začetku mislili, predvsem se strinjajo glede koncepta. Tudi ona vidi največjo težavo v tem, da številke pri izračunih strižejo. Če bodo potrebna prilagoditvena obdobja, pa se v SAB-u, kot je dejala, zavzemajo za to, da se najprej ukine dopolnilno zavarovanje za upokojence.

Poslanec DeSUS-a Branko Simonovič je spomnil, da je ukinitev dopolnilnega zavarovanja eden izmed ukrepov iz koalicijskega sporazuma. A tudi on poudarja, da so potrebni izračuni, v pogovore pa je treba vključiti vse, ki jih to zadeva, morda tudi zavarovalnice. Podobno kot minister bi DeSUS to vprašanje povezal z dolgotrajno oskrbo.

Kje bodo našli 500 milijonov?

Več kot 500 milijonov evrov bi po predlogu Levice namesto z dopolnilnim zavarovanjem zbrali s povečanjem prispevnih stopenj in z novim prispevkom na kapitalske dohodke. Zaposlenim in pokojninski blagajni bi se prispevna stopnja dvignila za eno odstotno točko, delodajalcem 1,6 in samozaposlenim za dve odstotni točki.

Do predloga Levice ostajajo kritični v delodajalskih vrstah, sindikalna stran argumente podpira, v zavarovalnicah pa svarijo pred nepremišljenimi posegi.

Z izračuni bodo partnerji znova sedli za mizo predvidoma v torek.