Koalicijske partnerje moti pogojevanje predlogov Levice z glasovanjem o proračunu. Foto: BoBo

Če minister za zdravje in minister za finance, ki sta opremljena s podatki, pravita, da to ne pije vode, potem ne pije vode. Ne vem, kje bomo kar iz zraka dobili 500 milijonov evrov, so pa še druga nerazjasnjena vprašanja.

Predsednik vlade Marjan Šarec

Šarec: Če se zapre ena pot, se odpre druga

Levica, ki z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pogojuje podporo proračunu, ima pravico izvajati svojo politiko tako, kot misli, da je prav, je v izjavi za javnost dejal premier Marjan Šarec.

A jo je za primer, če se bo odločila za prekinitev sodelovanja z vlado, spomnil na izjavo izpred leta dni – ko se ena pot zapre, se odpre druga. V tem primeru Levica ne bo smela biti užaljena, je sporočil. Na vprašanje, ali zapiranje ene poti in odpiranje druge že pomeni pogovore z NSi-jem, je odgovoril le z besedami, da je vse odvisno od poteka nadaljnjih dogodkov.

Šarec je glede pogojevanj povedal, da so fronte ves čas, le da malo mirujejo. Sicer pa Levica po njegovih navedbah ob odpiranju te fronte ne pove, da v sporazumu o sodelovanju z vlado piše, da bodo dopolnilno zavarovanje ukinili, če bo finančno vzdržno oz. če bo finančni položaj to dopuščal. Prav tako je navedeno, da bo zakon pripravila delovna skupina, in ne Levica, je spomnil Šarec. Na vprašanje o soliranju te stranke pa je odgovoril, da imamo v slovenski politiki "močne skupine solistov, to ni nič novega".

O vezavi zaupnice na proračun je po njegovih navedbah še prezgodaj govoriti, o tem se bo odločil takrat, ko bo čas za to. Odvisno je tudi od proračunskih sej vlade in postopka v DZ-ju: "Če bom tako ocenil, bo pač do tega prišlo."

Mesec: To je eden od ključnih projektov

Luka Mesec v državnem zboru, 26. julij 2018. Foto: BoBo/Borut Živulović

Koordinator Levice Luka Mesec pa je v odzivu na izjave koalicijskih partnerjev ponovil, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje eden od ključnih projektov, ki so ga definirali v sporazumu z vladnimi strankami za letos. "Če ta projekt pade in na koalicijski strani ne bo posluha, da bi se uskladili in jeseni oblikovali predlog, ki bo sprejemljiv za vse, s tem pade temelj, na katerem lahko gradimo prihodnje sodelovanje med Levico in vlado," je poudaril.

Po njegovih ocenah je nesprejemljivo, da se njihovih predlogov do zdaj ni jemalo resno. V prvi polovici leta je bil od 13 zakonodajnih projektov, ki so jih opredelili v sporazumu o sodelovanju, sprejet samo eden, zato so se odločili, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot ključen projekt vežejo neposredno na potencialno podporo Levice proračunu.

Šabeder: Predlog bomo pripravili junija 2020

Minister za zdravje je napovedal, da bodo področje zavarovanja uredili junija 2020. Foto: BoBo

Minister za zdravje Aleš Šabeder je predstavil nekatere zelo preliminarne projekcije, ki kažejo, da bi predlog Levice povzročil vrzel, ki bi jo bilo treba nadomestiti. Po predlogu Levice bi jo nadomestili tako, da "bi bili tisti, ki so že tako ali tako obremenjeni z davščinami, obremenjeni še bolj", je po koalicijskem srečanju dejal vodja poslancev SMC-ja Igor Zorčič.

Prvi odgovor koalicije na predlog Levice je tako negativen in po Zorčičevi oceni ni volje za to, da bi privolili v izsiljevanje ter ultimate Levice. Z njo se bodo sicer pogovarjali, Zorčič pa ne ve, koliko je Levica v resnici trdna pri tem svojem manevru: ali je zelo trdna in je to njen poskus izstopa iz sodelovanja s koalicijo ali pa je dejansko pripravljena na pogovore.

Minister Šabeder je ocenil, da je predlog na prvi pogled všečen. "Vendar obremenjuje aktivne skupine prebivalstva, povečujejo se stroški dela," je dodal. Opozoril je, da k predlogu zakona niso priloženi potrebni izračuni. "Narediti pa je treba tudi simulacije, kaj njihov predlog pomeni, saj govorimo o relativno velikem obsegu sredstev, govorimo o več kot 500 milijonih evrov, ki so izrednega pomena za zdravstveni sistem," je pojasnil minister. Izračunov na ministrstvu še niso naredili.

Pomembna ostajajo vprašanja makroekonomskega učinka zakona in vpliva na dohodnino. "Predlog na prvi pogled kaže tudi, da ne bo deloval proticiklično, glede na to, da se pravzaprav vsa gospodarstva, tudi slovensko, počasi ohlajajo, je to ena izmed ključnih dilem," je dejal in dodal, da je že pripravljena časovnica prioritet. "Sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je seveda ena temeljnih prioritet, ki celostno rešuje tudi vprašanje dopolnilnega zavarovanja. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je tudi zapisana v koalicijski pogodbi in v dogovoru s poslansko skupino Levice," je pojasnil Šabeder. Časovnica, ki so jo pripravili na ministrstvu, predvideva pripravo predloga zakona v juniju 2020.

Časovnico so predstavili poslanskim skupinam, nanjo pa po Šabedrovih besedah niso dobili pripomb. "Delamo skladno s časovnico naprej in verjamem, da bomo do junija 2020 pripravili celostno rešitev zakona, v katerem bomo pripravili in predlagali tudi rešitev ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je pojasnil.

Levica je sicer napovedala, da bo v primeru nesprejetja predloga glasovala proti proračunu. Po Zorčičevih besedah premier Marjan Šarec danes ni povedal, ali bo nanj vezal zaupnico, kot je to možnost omenil pred meseci. Je pa Zorčič ob tem poudaril, da je proračun najpomembnejši dokument in dajanje na tehtnico z drugimi zakoni ter dajanje ultimatov po mnenju koalicije ni na mestu. Z Levico se bodo poskušali pogovarjati. Na vprašanje, kaj bo v tem primeru z manjšinsko vlado, pa bodo še videli.

Šarec ni zadovoljen z izsiljevanjem Levice

Juršo moti izsiljevanje Levice
Tudi vodja poslancev SAB-a Maša Kociper je pojasnila, da sta ministra za zdravstvo in finance danes predstavila nekatere ocene, ki kažejo, da je predlog Levice daleč od finančno nevtralnega, kot ga želi Levica prikazati, ampak bi pomenil resen poseg v zdravstveno blagajno. Tako skrb vzbujajoč poseg si po njihovem mnenju naše zdravstvo zelo težko privošči, je dejala. Na vprašanje, ali bo proračun torej ura resnice za obstanek vlade, je tudi Kociprova odgovorila, da bodo pač videli. "Potrebno je pač dovolj veliko število glasov," je dodala.

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je spomnil, da je predlog ukinitve tega zavarovanja zapisan v koalicijski pogodbi. Poteza Levice pa je po njegovem mnenju prezgodnja, saj je minister za zdravje podal časovnico priprave tega predloga. V izsiljevanje Levice ne bodo privolili, se bodo pa poskušali še pogovarjati z njo. Jurša osebno meni, da je treba Levici jasno povedati, da tak način komunikacije ni dober.

Predsednik SD-ja Dejan Židan se boji prenaglih posegov v zdravstveno zavarovanje. Foto: BoBo

SD: Ne posegajmo prehitro
Spomnil je, da imajo manjšinsko vlado, česar se vsi dobro zavedajo. Dogovor z Levico je tak, kakršen je. Če bi sam sestavljal koalicijo in dejavno opozicijo, ki sodeluje z vlado, pa bi morda ravnal malo drugače, je pojasnil Jurša. Po njegovem mnenju Levica "prevečkrat izstopa in izsiljuje", kar ga zelo moti. Na vprašanje, ali računajo na NSi in ali je čas za sodelovanje z njimi, pa je odgovoril, da je vprašanje, kako bi v NSi-ju ravnali, če bi bili v tej vlogi. V vsakem primeru se je v takem položaju, kot je zdaj koalicija, treba pogovarjati o vseh mogočih variantah, je še dodal.

Predsednik SD-ja Dejan Židan je Levico pozval k sodelovanju in držanju skupnega dogovora, da ministrstvo za zdravje pripravi dober predlog, ki ne bo imel tveganj. Po njegovih ocenah si namreč ne moremo privoščiti, da bi prehitro in preveč posegli v zdravstveno blagajno, ker bodo posledice občutili vsi. Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je ponovil, da je zdravstvo preveč pomembna tema, da bi se z njo pogojevalo. Izrazil je tudi dvom, da bi glede na poslovnik DZ-ja poslanci predlog Levice obravnavali že na novembrski seji, kot so napovedali v tej opozicijski stranki.

Zdravstveni sistem, ki sloni skoraj v celoti le na delovno aktivnih, je tvegan za celotno družbo.

Generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc

OZS: Nabiranje političnih točk na gospodarstvenikih
Na pobudo Levice so se odzvali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki odločno nasprotuje predlogu Levice glede načina ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj bi breme te populistične poteze na koncu zopet nosilo gospodarstvo. "Ne pristajamo na nikakršno dodatno obremenitev gospodarstva. Nabiranje političnih točk z na videz všečnimi predlogi Levice na račun delodajalcev je za nas nedopustno," ob tem poudarja predsednik OZS-ja Branko Meh.

GZS. Foto: BoBo

GZS: Predlog je nesprejemljiv in nevaren
V GZS-ju menijo, da je predlog Levice nesprejemljiv in nevaren. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, zdravstvene storitve koristijo vsi enako, ne glede na višino plačanih prispevkov. "Osnovno zdravstveno zavarovanje, v katerem se letno zbere okoli 2,4 milijarde evrov, močno temelji na solidarnosti. Zato že danes zaposleni z minimalno plačo prispeva v zdravstveno blagajno na letni ravni toliko, kot plača nekdo pri 6,2-kratniku povprečne plače v enem mesecu. Zdravstvene storitve so obema dostopne enako," so poudarili.

Poudarili so, da je bil sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uveden z namenom okrepitve zdravstvenega sistema. Prek tega kanala v zdravstvo priteče dodatnih 500 milijonov evrov. "Zato predlog Levice predstavlja korenit poseg v obstoječi sistem. Ogroža njegovo stabilnost in dolgoročno vzdržnost. Hkrati pa bi kar za 19 odstotkov dvignil prispevek delodajalcev in najbolj razvojnih kadrov za zdravstveno zavarovanje; čeprav je Slovenija že zdaj med najbolj obremenjenimi v Evropi. Dodatna obremenitev gospodarstva pa bo poslabšala njegovo konkurenčnost," so navedli.

V GZS-ju menijo, da predlagatelji niso dobro premislili posledic, ki bi jih predlog imel tudi za državni proračun. Ker bi se zaradi višjega prispevka za zdravstveno zavarovanje znižala osnova za dohodnino, bi država izgubila del davčnih prilivov. Izgubljeni prihodek iz naslova dohodnine bi najverjetneje morala nadomestiti z novimi davčnimi obveznostmi, so prepričani.
V zbornici tako nasprotujejo konceptu, ki ga je predlagala Levica. Za zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema je to napačna pot, menijo in poudarjajo, da si gospodarstvo želi zdravstveno reformo, vendar tako, ki bo omogočala kakovostno in dostopno zdravstvo za pošteno ceno. "Zdravstveni sistem, ki sloni skoraj v celoti le na delovno aktivnih, je tvegan za celotno družbo," je dodala generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc.