Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Potem ko je DZ prejšnji teden sprejel proračuna za prihodnji dve leti, so poslanci obravnavali še predlog vlade za povišanje zgornje meje izdatkov državnega proračuna v letošnjem letu. S spremembami odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 bo ta za letos določena pri 14,99 milijarde evrov. Zdaj je postavljena pri 14,32 milijarde evrov. Po navedbah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maje Hostnik Kališek so spremembe potrebne za nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo covida-19, ki v letošnji proračun še niso vključeni.

Poslanci koalicije so ugotavljali, da so bili ti do zdaj zelo uspešni. Negotove razmere in nepredvidljiva situacija še naprej zahtevajo spodbujevalno fiskalno politiko, je poudaril Marko Pogačnik (SDS). V največji parlamentarni stranki so po njegovih besedah prepričani, da je zajezitev okužb s koronavirusom ključna za ohranitev delujočega gospodarstva in delovnih mest. "Vlada ima ta dva cilja in prepričani smo, da je boj uspešen," je dejal.

Tudi po besedah Monike Gregorčič (SMC) je vlada v zahtevnih epidemičnih razmerah izjemno hitro sprejela učinkovite gospodarske ukrepe, ki so uspešno in učinkovito ublažili padec gospodarske dejavnosti. "Tudi napovedi prihodnjih gospodarskih rasti so dobre, kljub spodbudnim napovedim pa je ukrepanje še vedno nujno potrebno, saj celotnega vpliva zdravstvene krize na gospodarstvo še vedno ni mogoče v celoti oceniti," je dejala. "Ves svet se je moral prilagoditi situaciji, posledica tega pa je tudi povečevanje javnega dolga," je dodala Tadeja Zalar Šuštar (NSi).

V poslanski skupini DeSUS-u po besedah njenega člana Roberta Polnarja sicer ocenjujejo, da je predlagan dvig zgornje meje izdatkov nekoliko pretiran in se bo zgodilo podobno kot lani – tako visoko načrtovani odhodki ne bodo v celoti realizirani – kljub temu bodo predlogu prižgali zeleno luč.

Opozicija poudarja, da bi morala vlada pripraviti rebalans proračuna

Precej več kritik pa je na predlog vladnega odloka letelo iz opozicije. "Gospodarska situacija v naši državi je leta 2021 bistveno drugačna od tiste leta 2020. Če smo lani zaznavali padec gospodarske dejavnosti, letos na srečo Slovenija beleži relativno visoko gospodarsko rast. Ko pa pogledamo proračune, je pa slika enako slaba kot lani," je dejala Alenka Bratušek (SAB). "S tem odlokom želite 25. novembra, povečati odhodke za 670 milijonov evrov. Skladno z zakonom o izvrševanju proračuna je plačilni rok za praktično vse stvari, ki se plačujejo iz proračuna 30 dni. Se pravi, vi boste imeli dva delovna dneva, da zapravite 670 milijonov evrov. Seveda obstaja druga možnost, da ste to že zapravili, pa niste plačali, kar je še slabše," je nadaljevala.

DZ potrdil državna proračuna z visoko rastjo investicij

Predloga ne bodo podprli niti nepovezani poslanci. Kot je v imenu njihove poslanske skupine dejal Jurij Lep, je zakonski in fiskalni okvir jasen – vsi prihodki in izdatki države morajo biti določeni v rebalansu. "Ker vlada rebalansa ni pripravila, bo delovala, če že ne nezakonito, pa vsaj neskladno z ustavo in netransparetno," je dejal.

"Glede na to, da vlada ni pripravila rebalansa letošnjega proračuna, smo pričakovali, da bo poraba razložena v predlogu akta, a se ne bi mogli bolj motiti. Pojasnilo, kam bo država namenila ta sredstva, tava v megli kot izgubljen mornar," je ponazoril Jože Lenart (LMŠ).

Bojana Muršič (SD) je ocenila, da so vladi iz rok ušle vse vajeti, tudi nadzor nad javnimi financami. "Okviri za pripravo proračuna delujejo tako, da z njimi najprej omejimo najvišjo dovoljeno skupno porabo, nato se sprejema proračun in njegovi razrezi. Že večkrat smo opozorili, da vlada to pravilo krši od prvega dne. Sklicuje se na izredno situacijo, tako da stalno postavlja parlament pred izvršena dejstva. Sama prerazporeja sredstva prek omejitev, nato pa to sporoča parlamentu in ga prosi, naj spremeni okvirje," je dejala.

"Ne vemo, kam bodo šla sredstva, tega denarja niste umestili v proračun, niste pripravili rebalansa, niste se potrudili niti toliko, da bi javnosti pojasnili, za kaj ta denar potrebujete," je dejal Luka Mesec (Levica).

Zaključni račun lanskega proračuna

Poslanci so razpravljali tudi o zaključnem računu lanskega proračuna, ki ga je v večji meri zaznamovala epidemija covida-19. Makroekonomsko okolje je bilo lani v primerjavi z napovedjo gospodarskih gibanj boljše od pričakovanega, je ob predstavitvi zaključnega računa lanskega proračuna dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek.

Prihodki so bili realizirani v vrednosti devetih milijard evrov, kar predstavlja 98,8 odstotka načrtovanih, odhodkov pa je bilo za 12,5 milijarde evrov, kar je 93,8 odstotka načrtovanih. Primanjkljaj je po pojasnilih državne sekretarke znašal slabih 3,5 milijarde evrov oz. 83 odstotkov načrtovanega. Državni proračun je lani izkazal primanjkljaj v vrednosti 7,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Podporniki ustanovitve občine Golnik zbrali 1000, nasprotniki pa 1500 podpisov

Iz opozicije očitki o netransparentnosti

Od začetka do konca lanskega leta se je dolg povečal za 5,8 milijarde evrov, 31. decembra je znašal 34,3 milijarde. Pogledi na zaključni račun so se med opozicijo in koalicijo razlikovali. V SAB-u dokumentu ne bodo nasprotovali, je pa predsednica stranke Alenka Bratušek poudarila, da sredstva, ki so bila namenjena za reševanje zdravja ljudi, v dokumentu niso prikazana transparentno. "Kaj bi mi naredili drugače? Vsekakor bi proračune sprejemali v DZ-ju. Vi ste samo z odloki določili najvišje možne odhodke, nato pa tako, kot ste vi mislili, da je najbolje, denar delili brez rebalansa proračuna," je med drugi povedala Bratuškova.

"Glede na to, da se je delil naš denar, imajo državljani pravico izvedeti čemu. To mora biti iz dokumenta transparentno in jasno razvidno. Iz predloga, ki ga obravnavamo danes, je to zelo težko," se je strinjal Igor Peček (LMŠ).

Do gradiva je bila kritična tudi Bojana Muršič (SD), saj po njeni oceni dokazuje, da so akti DZ-ja eno, samovolja vlade pa drugo. "Leto 2020 seveda ne moremo enostavno primerjati s preteklimi leti. Gre za leto, v celoti zaznamovano z dvema velikima nesrečama. Prva je pandemija, druga pa vlada Janeza Janše. Obe sta se pojavili istočasno, sodba o tem, katera od njiju je Sloveniji povzročila več škode, pa ni enostavna. Glede na rezultate, ki jih skriva tudi ta predlog zaključnega računa, se ta neslavna zmaga nasmiha vlada," je bila ostra Muršičeva.

Luka Mesec (Levica) je medtem poudaril, da je bilo od več kot dveh milijard evrov izplačane pomoči zgolj 163 milijonov evrov izplačanih neposredno socialno ogroženim. V času krize, ko se je brezposelnost povečala za 16 odstotkov, ko je število brezposelnih poskočilo za 11.000, ko je država izplačala 2,3 milijarde evrov pomoči, se je po Meščevih besedah na drugi strani količina prihrankov gospodinjstev na slovenskih bankah povečala z 22 na 24 milijard evrov.
"To pomeni, da je vlada izplačevala te pomoči na način, da so se pretežno zlivale v žepe premožnejših, tistih, ki so zmožni varčevati," je dejal Mesec.

Koalicija zadovoljna, poslanci poudarjajo vpliv epidemije

Drugačen pogled na zaključni račun so imeli poslanci koalicije. "V SMC-ju smo zadovoljni z zaključnim računom. Skupaj s pogledom na zaključni račun pozdravljamo prihod novega proračunskega paketa, ki po naši oceni odraža zavedanje, da je gospodarstvo generator blaginje, razvoja in socialne varnosti v družbi," je dejal Dušan Verbič (SMC).

"Dejstvo je, da je na višino primanjkljaja najbolj vplivala epidemija," je povedala tudi Suzana Lep Šimenko (SDS). Kot je dejala, je vlada s protikoronskimi ukrepi podjetjem in državljanom omogočila boljše okrevanje, med rezultati pa poudarila tudi nizko brezposelnost. Omenila je, da je Računsko sodišče na splošni del zaključnega proračuna dalo pozitivno mnenje, revizorji pa so na samo izvrševanje proračuna izrekli mnenje s pridržkom, "kar glede na izjemne okoliščine lani predstavlja dober rezultat, predvsem s stališča, da so bili v DZ-ju večkrat podani očitki o netransparentni porabi sredstev".

Tudi Mihael Prevc (NSi) je poudaril, da je vlada mandat začela v kriznih razmerah, prvi sveženj pomoči za ljudi in gospodarstvo pa je v DZ-ju prinesla v 100 urah. "V zahtevnih okoliščinah je pripravila več interventnih zakonskih paketov za pomoč, s čimer je med drugim pomagala ohraniti 300.000 delovnih mest," je poudaril.

Težke okoliščine sta omenila tudi Jani Ivanuša (SNS) in član poslanske skupine DeSUS-a Robert Polnar. "Velja poudariti oceno fiskalnega sveta, da so bila fiskalna pravila lani večinoma spoštovana, pravilo glede maksimalnega dovoljenega obsega izdatkov je bilo spoštovano, minimalni dovoljeni strukturni saldo pa je bil dosežen ob upoštevanju dovoljenega odstopanja," je strnil Polnar. Ivanuša je medtem poudaril, da se v SNS-u zavzemajo za gospodarsko močno in neodvisno Slovenijo, zato so še posebej pozorni na nihanje bruto domačega proizvoda. Lanski padec po njegovih besedah ni skrb vzbujajoč ali presenetljiv glede na situacijo drugod po svetu.

Širše delo preiskovalne komisije

DZ je razširil časovni obseg parlamentarne preiskave, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-1, po novem se bo obdobje začelo 13. marca 2020. Prav tako je razširil obseg parlamentarne preiskave, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, in sicer do današnjega dne.

Prepovedi plastičnih proizvodov se obeta soglasna podpora

DZ bo v četrtek predvidoma potrdil zakon o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg, ki ga je v obravnavo v DZ-ju predložila skupina poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper (SAB). Zakon, s katerim se bo z nekaj zamude v slovenski pravni red prenesel del evropske direktive s tega področja, podpira tudi vlada.

"Pripravili smo zakon z namenom preprečevanja nastajanja odpadkov za enkratno in kratkotrajno uporabo, s katerim bi zmanjšali vpliv na okolje in posledično pozitivno vplivali na zdravje ljudi," je danes v imenu predlagateljev dejal Andrej Rajh (SAB). Ob pandemiji covida-19 se je še dodatno izkazalo, kakšno razsežnost ima uporaba tovrstnih izdelkov, proizvodov, embalaže, je dodal.

Po predlogu bo v Sloveniji prepovedano dajanje na trg vseh proizvodov iz oksorazgradljive plastike in najpogosteje uporabljenih izdelkov oz. proizvodov za enkratno uporabo, kamor sodijo jedilni pribor, krožniki, slamice, vatirane palčke, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, posode za živila iz ekspandiranega poliestra.

V vseh poslanskih skupinah so predlogu zakona napovedali podporo, pri čemer so opozarjali na škodljivost teh izdelkov za okolje in zdravje ljudi. "Utapljamo se v plastiki, ki je je iz dneva v dan več na trgovskih policah," je dejal Dušan Šiško (SNS). Plastični izdelki naj se čim prej nadomestijo z alternativnimi in cenovno dostopnimi proizvodi, je pozval.

Prišel je trenutek prepovedi številnih plastičnih izdelkov v EU-ju

Plastična embalaža je najpogostejši vir onesnaženja svetovnih rek in oceanov, je opozoril Edvard Paulič (LMŠ). Spomnil je, da v Sloveniji po ocenah nastane 35 kilogramov plastike za enkratno uporabo na prebivalca, kar nas uvršča na 20. mesto na svetu, je spomnil. Miselni preskok k boljšemu svetu se mu zato zdi nujen. "S sprejetjem tega zakona pa naše delo še ne bo končano," je nadaljeval Paulič in dodal, da se bodo zahteve iz evropske direktive glede recikliranja plastičnih proizvodov v naslednjih letih še zaostrovale.

"Otrokom in vnukom moramo zapustiti boljši svet, kot smo ga prejeli," je pozval tudi Ivan Hršak (DeSUS). Ob tem je opozoril, da bo treba na seznam prepovedanih plastičnih proizvodov dodati še druge.

Slovenija bi morala evropsko direktivo prenesti v svoj pravni red do 3. julija, ker se to ni zgodilo, so v opoziciji pripravili predlog zakona. Vlada je medtem izdala uredbo o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov, katere določba glede omejitev pri dajanju na trg bo z uveljavitvijo zakona prenehala veljati.

DZ se je seznanil, da se je zakonodajna pot predloga sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je vložila Levica, končala že na matičnem odboru za finance. Prav tako je konec obravnave predloga zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem, zaposlenim v prostovoljnih gasilskih enotah (predlagatelja sta bila LMŠ in Levica).

Predlog referenduma o novi gorenjski občini

DZ bo obravnaval tudi vladni predlog novele zakona o trošarinah, katere poglavitne rešitve temeljijo na uskladitvi zakona s predpisi EU-ja, na predlog skupine poslancev s prvopodpisano Matejo Udovč (SMC) pa je na dnevni red uvrščen tudi predlog za razpis referenduma za izločitev dela Mestne občine Kranj v novo Občino Golnik. Po predlogu, ki mu kranjski mestni svet nasprotuje, bi imela nova občina z okoli 10.200 prebivalci sedež v Predosljah.

Glasovanje o vseh obravnavanih točkah dnevnega reda bo v četrtek.