Leta 2022 je načrtovanih za blizu 14 milijard evrov odhodkov, izstopa visoka rast sredstev za naložbe. Primanjkljaj se bo postopoma zniževal.

Naložbe bodo po besedah finančnega ministra Andreja Širclja spodbudile okrevanje gospodarstva po epidemiji in mu zagotovile odpornost. Proračuna za prihodnji dve leti sta zato naložbeno usmerjena – potem ko se je v letih 2019 in 2020 iz proračuna financiralo za po nekaj več kot 900 milijonov evrov naložb, se bo ta številka v prihodnjih dveh letih gibala nad 2,2 milijarde evrov, je povedal v torek.

Celotni odhodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani za 13,94 milijarde evrov, leta 2023 naj bi se znižali na 13,36 milijarde evrov. Letos se bodo po zadnjih ocenah finančnega ministrstva ustavili malenkost pod 15 milijardami evrov.

Na strani prihodkov vlada načrtuje rast – leta 2022 naj bi se jih v proračun steklo 11,47 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,84 milijarde evrov. Vsaj še v letu 2022 bo dovoljeno odstopanje od fiskalnega pravila in proračuna še vedno predvidevata primanjkljaj, vendar se bo ta postopno zniževal – z letošnjih štirih milijard evrov na 2,47 milijarde evrov v letu 2022 ter na 1,52 milijarde evrov v letu 2023.

Poslanci koalicije so v razpravi poudarjali, da so proračunski dokumenti razvojno naravnani in da z naložbami z visokim multiplikativnim učinkom spodbujajo gospodarstvo in ohranjanje delovnih mest. "Proračunski dokumenti odražajo ustrezno in zadovoljivo ravnotežje med razvojno-naložbeno naravnanostjo in skrbjo za srednje- oz. dolgoročno javnofinančno stabilnost," je v torek dejala Monika Gregorčič (SMC). Šircelj je rast sredstev za naložbe pripisal predvsem večjemu obsegu razpoložljivih evropskih sredstev, saj se končuje črpanje iz prejšnjega programskega obdobja in začenja črpanje iz novega, predvsem pa Slovenija računa na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Naložbene projekte so pripravili na vseh ministrstvih, minister je med drugim omenil nove bolnišnice in urgentne centre, šole in vrtce, pa novo sodno stavbo in domove za starejše kot tudi financiranje gradnje cest in železnic, naložbe v protipoplavno varnost ter nakup novega transportnega helikopterja in novih obrambnih sredstev. Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine, ki je za letos določena v znesku 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov. Posledično se povečujeta tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.

Vlada pričakuje, da bo zaradi ugodne gospodarske klime in naložb rasla poraba, s tem pa tudi prilivi od davka na dodano vrednost. Zaradi ugodne zaposlitvene klime bodo rasli prilivi od dohodnine, zaradi ugodnih možnosti za poslovanje pa bodo rasli prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb. Zato bo mogoče zmanjševati proračunski primanjkljaj – z letošnjih štirih milijard evrov se bo leta 2022 znižal na 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP-ja, leto pozneje pa na 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja.

Opozicija: Nerealni načrti vlade

Poslancem opozicije se zdijo ti načrti nerealni. "Živimo na kredit, brez resnega načrta, kako bomo v naslednjih letih več ustvarjali in kako bomo milijardne dolgove poravnali, vse navedeno pa motivira še misel na volilno leto 2022," je v torek dejal Igor Peček (LMŠ).
Luka Mesec (Levica) je opozoril, da je proračunska politika te vlade zgrešena. Zamudili smo priložnost za naložbe v stanovanja, posodobitev zdravstvenega sistema in zeleni preboj, namesto tega smo porabili na stotine milijonov, denimo za dodatke v javnem sektorju, je dejal. Alenka Bratušek (SAB) je opozorila, da so slovenske finance danes v zelo slabem stanju. V treh letih se je nabralo za deset milijard evrov primanjkljaja, a kot je izračunala, je šla le polovica tega denarja za zaščito zdravja ljudi in življenj ob epidemiji.
Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2022 država lahko zadolžila za nekaj več kot pet milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov. "Skupaj gre za možnost skoraj deset milijard evrov vrtoglavega zadolževanja," je v sredo opozorila Andreja Zabret (LMŠ).

Šircelj je v razpravi poudaril, da se bo dolg države zniževal. Letos se bo sicer približal mejni vrednosti 80 odstotkov BDP-ja, a naj bi se prihodnje leto znižal na 77,5 odstotka BDP-ja in leta 2023 na 76 odstotkov BDP-ja, je povedal. Da se bo poraba lahko zvišala, kot predvidevata oba proračuna, je DZ potrdil tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov občin, pokojninske blagajne in tudi celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se pri tem znižal na 5,5 oz. 3,3 odstotka BDP-ja.
DZ je proračuna sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter poslancev DeSUS-a, SNS-a in narodnosti. Pred tem je med 90 vloženimi dopolnili k obema dokumentoma dovolj glasov dobilo 14 dopolnil – šest poslancev koalicije in osem opozicije –, skupaj vrednih 51 milijonov evrov.

Poslanci znova izglasovali novelo zakona o lekarniški dejavnosti

Poslanci so s 55 glasovi za in 32 proti vnovič podprli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Ker je bil pred tem na predlog novele zakona izglasovan veto, so za ponovno potrditev potrebovali 46 glasov podpore.

Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, a so jo pozneje z dopolnili pomembno predrugačili. Novelo so nato poslanci s 47 glasovi za in 37 proti potrdili 20. oktobra in ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. S tem bi omogočili, da bosta veledrogerista LL Grosist in Farmadent ostala v lasti Lekarne Ljubljana oz. mariborske občine. Po doslej veljavnem zakonu bi namreč morali prekiniti lastniško povezavo do konca leta.

A je državni svet izglasoval odložilni veto, po mnenju predlagateljev veta bi ne glede na novelo še vedno ostala prepoved, da bi zasebne lekarne ustanavljale veledrogeriste in obratno. To pa vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo.

Poslanci potrdili znanstvenoraziskovalni zakon

Poslanci so že opravili drugo branje predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je v obravnavo vložila vlada. Po mnenju ministrice za izobraževanje Simone Kustec gre za pomembne institucionalne rešitve skozi vzpostavitev posebnega razvojnega sveta, urejata se tudi stabilno financiranje in nagrajevanje.

Kustec je zadovoljna, da jim je pri zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti uspelo preseči medstrankarske interese in konflikte ter da so s širokim soglasjem razumeli, zakaj je ta zakon tako zelo potreben in pomemben. Kot je dejala, zakon zagotavlja pogoje za razvoj kakovostne in svetovno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, prinaša boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Predlog zakona med drugim ureja stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnosti nagrajevanja odličnih raziskovalcev in odprtega dostopa do znanstvenih objav.

Ker je DZ na eni od predhodnih sej že opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin danes ni bila mogoča. So pa poslanci tako razpravljali o členih in vloženih dopolnilih.

Na glasovanju so poslanci z 80 glasovi za in nobenim proti izglasoval predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. ta torej po mnenju vlade kot predlagateljice zagotavlja pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Omogočil naj bi tudi boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor.

Zakon med drugim ureja stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnosti nagrajevanja odličnih raziskovalcev in odprtega dostopa do znanstvenih objav.
Cilj je, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže en odstotek bruto domačega proizvoda, in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno.

Zakon javnim raziskovalnim organizacijam prinaša tudi več avtonomije, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju, v njihovo last, omogoča tudi lažje pogoje pri podeljevanju koncesij znanstvenoraziskovalnim inštitucijam.
Poudarek je tudi na vračanju slovenskih raziskovalcev iz tujine in učinkovitejšem prenosu znanja ter inovacijskem sodelovanju z gospodarstvom.

Zakon prav tako naslavlja etiko in integriteto v znanosti, tudi z vzpostavitvijo nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti. Zakon bo stopil v veljavo 1. januarja 2022.

Potrjen zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb

Poslanci so z 52 glasovi za in 30 proti potrdili predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb, ki ga je sicer pripravil državni svet, a nato odbor DZ za gospodarstvo z dopolnili k skoraj vsem členom močno spremenil. Cilj zakona je rešiti problematiko družbenikov družb, ki so bile leta 1999 izbrisane po uradni dolžnosti.