Predstavniki zasebnih šol so opozorili, da bodo z novim predlogom zasebne šole za izvajanje javnega programa dobile manj sredstev. Foto: Pixabay

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je po javni razpravi, ki je bila končana sredi maja, novelo znova prineslo pred koalicijske partnerje. Z izjemo LMŠ-ja so se med zdajšnjimi koalicijskimi strankami o predlogu novele zakona kresala mnenja že v preteklem mandatu, a brez uspeha, saj ustavna odločba tudi po štirih letih ostaja neuresničena. Tudi to pot ni pričakovati lahkega usklajevanja.

V SMC-ja so pojasnili, da imajo glede besedila še nekaj vprašanj, o katerih se bodo pogovorili po pridobitvi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ko bo zakon v parlamentarnem postopku. Če bo treba, bodo vložili dopolnila. Po besedah vodje poslanske skupine SMC-ja Igorja Zorčiča imajo pomisleke glede pogojev financiranja in glede ureditve vprašanj financiranja zasebnih osnovnih šol, ki že izvajajo program.

Tudi v DeSUS-u opozarjajo, naj se z novelo ne poslabšajo obstoječe pravice financiranja zasebnega šolstva. Zakon mora zadostiti ustavni odločbi, so poudarili v poslanski skupini DeSUS-a. A v zasebnih osnovnih šolah opozarjajo, da se bo zgodilo prav to.

Trenutni predlog novele namreč določa, da bo ministrstvo obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financiralo 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa (dopolnilni pouk, podaljšano bivanje ...) pa ne bo financiralo, prav tako ne bo financiralo nadstandardnega programa, s katerimi zasebne šole sledijo svojim partikularnim interesom, česar pa ne financira že zdaj.

Izjema bodo generacije, ki so že vpisane v zasebne osnovne šole, in generacija, ki bo vpisana v prihodnjem šolskem letu. Za te bo ministrstvo do konca njihovega šolanja (po razlagi predstavnikov zasebnih šol) obvezni del javnega programa financiralo 100-odstotno, razširjeni del pa 85-odstotno.

Dodatno je po javni razpravi ministrstvo v predlog novele dodalo člen, po katerem država zasebni šoli lahko zmanjša financiranje, če bi bilo zaradi obsega sredstev v državnem proračunu ogroženo financiranje javne mreže šol.

Manj denarja za zasebne šole

Predstavniki zasebnih šol so že pred časom opozorili, da če bo obveljal takšen predlog financiranja, odločba ustavnega sodišča ne bo uresničena, saj bodo zasebne šole za izvajanje javnega programa dobile manj sredstev. Trenutno namreč država tako obvezni kot razširjeni del javnega programa financira v vrednosti 85 odstotkov.

V SD-ju gre pričakovati podporo predlogu ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Jernej Pikalo iz vrst njihove stranke. V preteklem mandatu so se sicer zavzemali za spremembo ustave glede financiranja šol in so nasprotovali na vladi potrjenemu predlogu novele o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bi tudi zasebnim šolam omogočili stoodstotno financiranje obveznega javnega programa.

V razširjenem delu programa so nameravali ohraniti 85-odstotno financiranje. Predlog se je v parlamentarnem postopku precej spreminjal in nazadnje nobena različica ni dobila zadostne podpore.