Vlada se je lotila obsežnih sprememb medijske zakonodaje, poslanci pa zdaj vnašajo svoje spremembe. Foto: BoBo
Vlada se je lotila obsežnih sprememb medijske zakonodaje, poslanci pa zdaj vnašajo svoje spremembe. Foto: BoBo

Aktualni zakon o medijih opredeljuje lokalni radijski in televizijski program posebnega pomena kot program, ki pokriva območje ene ali več lokalnih skupnosti oziroma pokriva območje, ki s prizemeljskim radiodifuznim oddajanjem pokriva območja, na katerih živi največ 10 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije. Po novem pa bi šlo za programe, ki so namenjeni prebivalcem takega območja.

193 pripomb na vsa področja, ki jih urejajo spremembe medijske zakonodaje

Kot so zapisali predlagatelji, z novelo izenačujejo opredelitev radijskih programov s statusom lokalnega programa posebnega pomena v odnosu do programov s statusom regionalnega programa posebnega pomena na način, da se lokalni programi definirajo glede na območje, ki so mu namenjeni. "Posredno to pomeni, da bodo lahko lokalni radijski programi v primeru pridobitve pravice razširjanja radijskega programa v radiodifuzni tehniki začeli oddajanje na digitalni platformi." Opredelitev se iz načelnih razlogov (ker razlikovanje ni utemeljeno) na enak način izenači tudi za lokalne televizijske programe.

V noveli so tudi predvideli, da se postopki v povezavi s pridobivanjem statusa lokalnega radijskega ali televizijskega programa posebnega pomena, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma v povezavi z izpolnjevanjem pogojev za ohranitev statusa končajo po določbah tega zakona. Predlagajo, da gre zakon v obravnavo po skrajšanem postopku, saj da gre za manj zahtevne spremembe zakona.

Del širše medijske reforme

Ministrstvo za kulturo je sicer letos pripravilo tudi predlog veliko obsežnejših sprememb medijskega zakona, med javno razpravo pa so nanj dobili pripombe 50 subjektov. Zakon so pripravili v svežnju s predlogi zakonov o Radioteleviziji Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji.

V medresorsko usklajevanje predlog zakona o avdiovizualnih storitvah

Pripravili so še zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki pa je bil glede na objavo na portalu e-demokracija prav danes znova poslan v medresorsko usklajevanje in na službo vlade za zakonodajo. Tam naj bi bil do 4. novembra. Kot so zapisali predlagatelji, se s predlogom zakona v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah glede na spreminjajoče se tržne razmere.

Pismo odgovornih urednikov: "Pod pritiski ne bomo klonili"

Predlog je ministrstvo sicer iz medresorskega usklajevanja konec septembra umaknilo, potem ko je nanj dobilo številne pripombe. Kot so med drugim zapisali v obrazložitvi tokratnega predloga, sicer vztrajajo pri izenačitvi Radiotelevizije Slovenije z drugimi ponudniki televizijskih programov pri omejitvah glede količine komercialnih sporočil znotraj programa.

"Ministrstvo se ne strinja s pripombami, da bo predlagana liberalizacija povzročila komercializacijo javnega servisa, in vztraja pri svoji rešitvi, saj meni, da so določene omejitve in zaščita gledalcev zagotovljene že v zakonu o Radioteleviziji Slovenija ter da v sodobnem času, ko se televizijski program vse manj spremlja na linearni način, ampak vse bolj s časovnim zamikom, ni potrebe po še dodatnem onemogočanju RTV Slovenija, da bi se lahko čim bolj fleksibilno prilagajala novim možnostim trga," so zapisali.

So pa sledili številnim drugim predlogom. Definicija komercialnega sporočanja je bila denimo dosledno usklajena z definicijo iz evropske direktive; jasneje so zapisali definicijo letnega dohodka in kinematografskega dela; brišejo prepoved prekinjanja avdiovizualnih medijskih storitev s komercialnimi sporočili; v predlogu zakona dosledno uporabljajo uveljavljen izraz osebe z invalidnostmi; v povezavi z zaščito otrok pred neprimernimi vsebinami so dodali izjemo za nepričakovane vsebine med prenosi v živo; pri načinu določanja višine plačila za dovoljenje oziroma vpis ponudnikov pa so iz letnih dohodkov ponudnikov izpustili vsa javna sredstva, so našteli na ministrstvu.