Kövesi je poudarila, da je kolegij evropskega javnega tožilstva (EPPO-ja) Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za polni mandat petih let, ki se je začel 1. decembra. Kritična je bila do zamud, saj da je to omejilo delo EPPO-ja. Navdušila pa jo je odločnost sodnikov in tožilcev, ki so ob zapletih pri imenovanju delegiranih tožilcev varovali neodvisnost pravosodne veje oblasti. "To je čas, ko so lahko državljani ponosni na svoje tožilce," je dodala.

Opozorila je tudi na pritiske, ki jim je podvrženo pravosodje v Sloveniji. Poudarila je, kako pomembno je neodvisno pravosodje, ki zagotavlja, da so pred zakonom vsi enakopravni. "Kolegom v Sloveniji sporočam: Bodite pozorni, spregovorite, niste sami," je povedala.

Kot je poudarila, je EPPO odvisen od nacionalnih oblasti. Kar vpliva na nacionalne tožilce, vpliva tudi na evropske, je dodala. Tako so zelo pozorni na spreminjanje zakonodaje ali zniževanje finančnih sredstev za tožilstvo, je izpostavila. Pojasnila je, da v kolikor se sprejema zakonodaja, ki je po njihovi oceni škodljiva za EPPO, o tem obvestijo tudi Evropsko komisijo, ta pa lahko nato zažene postopek proti državi članici.

"Da imamo evropske delegirane tožilce, je šele začetek," je dodala. Zdaj je na vrsti osrednje delo, saj morajo preučiti vse prijave, oceniti stopnjo kriminala, zagnati preiskave ipd. Po njenih besedah je EPPO od zagona junija letos odprl več kot 500 kazenskih preiskav, skupno škodo pa ocenjujejo na okoli pet milijard evrov.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je ob tem pojasnil, da je v Sloveniji odprtih od 20 do 30 preiskav.

Evropska glavna tožilka je še izrazila veselje, da je le začela delovati pisarna EPPO-ja tudi v Ljubljani, saj bodo lahko zdaj preiskovali tudi vse primere iz Slovenije in tiste iz drugih držav članic, ki so povezani s Slovenijo. Pri tem je poudarila, da EPPO ni tuja institucija, saj ima pisarno v Ljubljani, evropski delegirani tožilci pa imajo enaka pooblastila kot nacionalni, primere pa se rešuje pred nacionalnimi sodišči.

Šketa: Srečanje namenjeno usklajevanju

Kot je pred srečanjem za Radio Slovenija povedal Šketa, je vesel, da bo Slovenija po imenovanju dveh delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja lahko začela operativno delo v Evropskem javnem tožilstvu. "Delovno srečanje bo namenjeno notranjemu usklajevanju in tudi vsem drugim operativnim zadevam," je Šketa povedal o srečanju z evropsko generalno tožilko.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Jolanda Lebar, naj bi bilo v Sloveniji samo v nekaj primerih za skoraj 10 milijonov evrov oškodovanja evropskih sredstev. "To vprašanje je od imenovanja naprej vprašanje za javno evropsko tožilstvo," na vprašanje, ali sta delegirana tožilca že prevzela primere, odgovarja Šketa. "Oni dodeljujejo, kateri spisi jim bodo dodeljeni v delo in v kateri pristojnosti bodo obravnavani," je pojasnil. Nekaj spisov je še na tožilstvih, nekaj jih v okviru predkazenskega postopka obravnava tudi policija.

Vlada tudi po imenovanju tožilcev načrtuje spremembe

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja. Delovati je začelo junija letos. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija.

Slovenija je bila do nedavnega edina sodelujoča članica, ki ni imenovala svojih delegiranih tožilcev, zaradi česar je bila pod drobnogledom Evropske komisije. Vlada je nato novembra le predlagala delegirana tožilca, in sicer Frank Eler in Oštirja, a ta predlog je glede na odločitev vlade začasen. Kolegij EPPO-ja je slovenska kandidata kljub temu predlagal za petletni mandat.

Kmalu po njunem imenovanju pa je odjeknila novica, da vlada načrtuje spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile njun odpoklic in ji v prihodnje zagotovile pristojnost izbire delegiranih tožilcev.