Oddajo Trenutek resnice vodi Jonas Žnidaršič. Foto: Spletna stran oddaje Trenutek resnice
Oddajo Trenutek resnice vodi Jonas Žnidaršič. Foto: Spletna stran oddaje Trenutek resnice

'Pogodba', ki jo sklene poligrafski preiskovalec s testirano osebo v fazi predtestnega razgovora, in konstruktivno vzpodbujanje k sodelovanju med vsemi fazami psihofiziološke preiskave verodostojnosti izjav sta bistvenega in odločujočega pomena za strokovno utemeljeno izločitev nevpletene/iskrene osebe in za potrditev, da so njene izjave verodostojne, pri tem pa seveda pridejo do izraza izkušenost, etičnost in strokovnost poligrafskega preiskovalca.

Andrej Juratovec o odnosu poligrafist - stranka.

Ko govorimo o konstruktivnem spodbujanju k sodelovanju v vseh fazah poligrafske preiskave, imamo v mislih predvsem opozarjanje osebe na izpolnjevanje navodil, ki so bila že pojasnjena, kadar poligrafski preiskovalec oceni, da je to potrebno. Tudi v primeru, ko stranka sama izrazi kakršno koli potrebo za dodatnimi pojasnili, jih mora dobiti brez zadržkov.

Andrej Juratovec o sodelovanju med poligrafistom in stranko.

Romea Vrečka ustvarjalci oddaje predstavljajo s takšnim opisom: magister kriminalističnih znanosti in mednarodno priznan strokovnjak, ki je v svoji dolgoletni karieri kot strokovni sodelavec policije opravil več kot 5.000 poligrafskih testiranj.

Mag. Romeo Vrečko
Poligrafist Romeo Vrečko je, sodeč po predstavitvi na spletni strani oddaje, do zdaj opravil že več kot 5.000 poligrafskih testiranj. Foto: Uradna spletna stran oddaje Trenutek resnice

Licenčna oddaja, ki je, kjer koli je bila predvajana, naletela na glasne, a mešane odzive, je te dni tema pogovora številnih gostilniških omizij, klepetov ob kavi, pa tudi strokovnih posvetov in razprav tudi pri nas. Oddajo, ki se razglaša za kviz oziroma za psihološko igro, pri nas vodi nekdanji "milijonar" Jonas Žnidaršič, ki je v svojem blogu priznal, da mora kot voditelj svojim gostom zastavljati vprašanja, ki jih sicer nikoli ne bi.

Polemike so se v drugih državah pojavile tako zaradi odgovorov oziroma priznanj, ki so jih sodelujoči, željni kupčka obljubljenega (a večinoma nikoli videnega) denarja, delili z voditeljem oddaje, svojimi bližnjimi in seveda milijoni gledalcev pred tv-sprejemniki, kot zaradi načina iskanja prave resnice in vprašanj, na katera so tekmovalci morali odgovarjati.

Oddaja izvira iz ZDA
Licenco za oddajo ima sicer ameriška televizijska mreža Fox, ki je oddajo naredila po predlogi kolumbijske Nada más que la verdad (Nič drugega kot resnica), predvajali pa so jo v 23 državah sveta, med drugim tudi v Španiji, Braziliji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Kot zanimivost, naj povemo, da v ZDA po eni sezoni (drugo naj bi začeli predvajati 28. avgusta letos) ni še nihče dobil glavne nagrade, ki tam znaša 500.000 dolarjev. Po besedah vodje alternativnega zabavnega programa na Foxu, Mika Darnella, pa so vsi tisti tekmovalci, ki se jim je glavna nagrada za las izmuznila, po oddaji priznali, da tudi sami niso bili povsem prepričani, ali je odgovor pravi.

Že pred oddajo poligrafska preiskava
Pravila igre so sicer preprosta - vsak tekmovalec mora, da bi prišel do glavne nagrade, ki pri nas znaša 50.000 evrov, odgovoriti na 21 vprašanj, ki so razdeljena v več sklopov. Tekmovalec lahko kadar koli reče "Dovolj imam!" in s prizorišča odide s prisluženim denarjem. Že pred oddajo se tekmovalec pogovori s poligrafskih preiskovalcem (za TV3 te preizkuse opravlja hrvaški strokovnjak mag. Romeo Vrečko, ki je sodeloval tudi pri hrvaški različici te oddaje), ki mu postavi ista vprašanja kot pozneje v oddaji. Ali je testiranje pokazalo, da je odgovoril po resnici ali se je zlagal, pa tekmovalec ne ve.

Sodelovanje je zanimalo 1.600 Slovencev
V Sloveniji je bilo po podatkih televizijske postaje TV3 v oddaji pripravljenih sodelovati 1.600 ljudi. Do zdaj smo imeli v dveh oddajah priložnost spremljati tri tekmovalce (dva sta domov že odšla praznih rok). Eden izmed njih je priznal, da je pretepal in varal ženo, da je sin zasvojen z mamili, druga, da je poskusila seks z žensko. Tretji je priznal, da je podkupoval, da bi prišel do dela ipd. Prvi tekmovalec je izpadel, ker je napačno odgovoril na vprašanje o razlogih, zakaj se je prijavil na oddajo, druga tekmovalka pa se je, kot je pokazal poligraf, zlagala pri vprašanju Ali ste kdaj hlinili orgazem?.

Kaj je laž in kaj je resnica, poligrafski preiskovalec razbere iz rezultatov testiranja s poligrafom oz. z detektorjem laži, kot je priljubljeno posplošeno ime za medicinski instrument, ki zaznava spremembe kardio-vaskularnega in elektrodermalnega delovanja ter dihanja.

Kaj sploh je poligraf in kaj nam pove?
A sama naprava ni dovolj, da bi vedeli, ali testiranec govori resnico, opozarja mednarodno priznani poligrafist Andrej Juratovec z inštituta Pares, kjer se že dolga leta posvečajo metodi poligrafskega preiskovanja: "Poligraf ne kaže, ali oseba govori resnico, beleži le spremembe vegetativnih funkcij, ki so posledica zavajanja." Pri vsakem človeku namreč ob laganju, ki je vedno zavestno in namerno ravnanje, pride do neke spremembe vegetativnih funkcij, na katere človek nima vpliva. Ob tem Juratovec še opozarja, da "poligrafska metoda ni namenjena odkrivanju vsebin, izrinjenih v nezavedno".

"Poligrafska preiskava je ena najzahtevnejših in najbolj kompleksnih psihofizioloških preiskav sploh," razlaga Juratovec in dodaja: "Gre za sestavljeno preiskavo, proces, ki se začne z razgovorom (s stranko), nadaljuje z uporabo (aplikacijo) poligrafskih testov, analizo poligramov in razgovorom, zaključi pa z razlago poligramov ter pripravo mnenja oziroma ocene. Ta temelji na analizi celotnega dogajanja, besednega in nebesednega vedenja stranke in seveda na rezultatih samega testiranja – poligramih."

Vedno gre za celoto pogovora, testiranja in analize
Gre torej za neko celoto pogovora, testiranja z napravo (tega, kot nam je pojasnil Juratovec, vedno ponovijo najmanj trikrat) in natančne analize rezultatov. Juratovec ob tem še poudarja, da sam tovrstne preiskave vedno izvaja ob nadzoru sodelavke in direktorice zavoda Pares Polone Selič, ki še enkrat pregleda rezultate preiskovanja. Ob tem Juratovec opozarja, da je najpomembnejši vidik tovrstnega preiskovanja to, da se preiskovanec za testiranje odloči prostovoljno.

Na desni si lahko ogledate nekaj utrinkov iz oddaj Trenutek resnice na Hrvaškem.

Preiskovanje s poligrafom torej ni enostavno opazovanje krivulj in črtic, ampak mora znati poligrafist tudi analizirati rezultate. Če jih ne analizira dovolj natančno, lahko pride do napačnih rezultatov. In dvomi o pravilnosti testiranju so se predvsem v tujih oddajah Trenutka resnice že pojavljali - omenimo naj samo primer iz Hrvaške, ko je 26-letna tekmovalka v oddaji med drugim razkrila tudi to, da je že spala z dvema moškima naenkrat, nato pa domnevno napačno odgovorila na vprašanje "Ali ste kdaj med vožnjo po avtocesti izmenično seksali z dvema moškima?" Dejala je, da ni še nikoli seksala na avtocesti, sploh pa ne med vožnjo. A poligraf se z njo ni strinjal in je odločil, da je lagala.

Besna hrvaška tekmovalka očrnila poligrafista
Dekle je sicer nekaj dni po oddaji za neki hrvaški medij dejala, da je po oddaji poligrafist Romeo Vrečko (torej tisti, ki poligrafska testiranja opravlja tudi za TV3) pristopil k njej in ji rekel: "Zakaj si pa sploh šla naprej? Saj veš, da po meji 25.000 kun (končna nagrada je bila 500.000 kun, op. a.) vsi tekmovalci padejo?" Vrečko je za isti medij odločno zanikal, da bi tekmovalki kdaj rekel kar koli podobnega. "Če je mislila, da je vprašanje dvoumno, bi morala to omeniti že pri pogovoru in bi ga preoblikovali /.../ Vsi kandidati so prestali enak postopek in vsi so lahko, če je bilo vprašanje nejasno, o tem pogovorili," je še dejal.

Na Hrvaškem so sicer proti oddaji organizirali celo peticijo zaradi neetičnosti in zlorab ljudi v medijih, tako da zdaj ni jasno, ali bodo sosedje dočakali drugo sezono oddaje. V Srbiji pa so po številnih protestih dosegli le to, da so ustvarjalci ogled oddaje odsvetovali mlajšim od 18 let.

Priznanja, ki vodijo v zapor
Ob oddaji pa se sicer zastavlja še eno vprašanje - priznavanje kaznivih dejanj. Med predvajanjem Trenutka istine na srbski televiziji Pink sta dva tekmovalca priznala hujša kazniva dejanja (podkupovanje, neplačevanje davkov in oderuštvo), zaradi česar je policija proti njima sprožila kazenski postopek in od televizije zahtevala posnetke oddaje, ki jih bodo uporabili kot dokazno gradivo.

Menegalija: Razlogi za sum na temelju indicev
Zanimalo nas je, ali se kaj podobnega lahko zgodi tudi v Sloveniji. Drago Menegalija z generalne policijske uprave je dejal takole: "Način zaznave razlogov za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj je lahko različen, pri čemer pa je pomembno, da obstaja določna, najnižja stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Razlogi za sum morajo temeljiti na dejanskih indicih oz. podatkih, ki jih je mogoče preveriti." Menegalija sicer še pravi, da lahko ovadbo poda vsakdo, tudi storilec sam, policija pa nato ukrepa v skladu s kazenskim zakonikom.

Tanja Kozorog
tanja.kozorog@rtvslo.si

'Pogodba', ki jo sklene poligrafski preiskovalec s testirano osebo v fazi predtestnega razgovora, in konstruktivno vzpodbujanje k sodelovanju med vsemi fazami psihofiziološke preiskave verodostojnosti izjav sta bistvenega in odločujočega pomena za strokovno utemeljeno izločitev nevpletene/iskrene osebe in za potrditev, da so njene izjave verodostojne, pri tem pa seveda pridejo do izraza izkušenost, etičnost in strokovnost poligrafskega preiskovalca.

Andrej Juratovec o odnosu poligrafist - stranka.

Ko govorimo o konstruktivnem spodbujanju k sodelovanju v vseh fazah poligrafske preiskave, imamo v mislih predvsem opozarjanje osebe na izpolnjevanje navodil, ki so bila že pojasnjena, kadar poligrafski preiskovalec oceni, da je to potrebno. Tudi v primeru, ko stranka sama izrazi kakršno koli potrebo za dodatnimi pojasnili, jih mora dobiti brez zadržkov.

Andrej Juratovec o sodelovanju med poligrafistom in stranko.

Romea Vrečka ustvarjalci oddaje predstavljajo s takšnim opisom: magister kriminalističnih znanosti in mednarodno priznan strokovnjak, ki je v svoji dolgoletni karieri kot strokovni sodelavec policije opravil več kot 5.000 poligrafskih testiranj.