Predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je pojasnila, da se je za sklic nujne seje odločila, ker se civilna družba na Mladinino objavo otrok poslanca Branka Grimsa sprva sploh ni odzvala. Pozneje se je odzvala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je objavo označila za zavržno dejanje, objavo pa so obsodili tudi nekateri drugi. Dodala je, da je za politični prostor dobro, da se na seji razpravlja tudi o sovražnem govoru.

Komisija sprejela sklep, da obsoja Mladinino objavo
Predlagana sklepa, da se je komisija za peticije seznanila z "nedopustno medijsko zlorabo otrok v tedniku Mladina z dnem 4. marec 2011 in tako ravnanje obsoja" ter da komisija "ostro obsoja sovražni in žaljiv govor, ki se vse bolj pojavlja v širšem slovenskem prostoru", sta bila sprejeta. Sklepa, da komisija poziva vse "pristojne državne organe in nevladne organizacije, da redno spremljajo pojavljanje sovražnega govora in žaljivega govora v medijih ter ustrezno ukrepajo v okviru svojih pristojnosti," in da "priporoča na Društvo novinarjev Slovenije, da razpravlja o odgovornosti svojega predsednika zaradi kršitve 8. člena zakona o medijih, ki določa prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti", pa nista bila sprejeta.

Jernej Rovšek, namestnik varuhinje človekovih pravic, je v razpravi povedal, da varuhinja v svojih letnih poročilih opozarja na etiko javne besede in v tem pogledu tudi na sovražni govor, predlaga pa tudi priporočila za zakonodajno področje. Nosilci javnih funkcij ne smejo spodbujati in širiti sovražnega govora. Opažajo, da še posebej pri otrocih, ki jih medijsko zlorabljajo starši, ni nikogar, ki bi pred medijskim sodiščem vlagal pritožbe. A uradu varuhinje se ne zdi primerno, da DZ razpravlja o posameznih, konkretnih objavah v medijih, saj bi s tem lahko posegli v novinarsko avtonomijo, poleg tega pa to ni v skladu z načelom delitve oblasti, saj lahko pomeni pritisk na sodno vejo oblasti. Tisti, ki meni, da je bil prizadet, ima možnost, da sam vloži tožbo, je pojasnil Rovšek.

Glücks: Mladina se pogoste norčuje iz telesnih značilnosti posameznikov
Vojko Stopar, direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, je dejal, da lahko področje sovražnega govora ministrstvo spremlja le na podlagi zakonodaje. Nenad Glücks iz Združenja novinarjev in publicistov Slovenije je dejal, da so v Mladini v preteklosti že bili primeri sovražnega govora, a se do zdaj niso želeli izrekati, saj je to stvar Društva novinarjev Slovenije, katerega predsednik je urednik Mladine Grega Repovž. Pojasnil je, da gre pri objavi v Mladini zagotovo za kršenje kodeksa novinarjev Slovenije in konvencije o pravicah otrok, ter dodal, da se ne spomni objave, pri kateri bi bili otroci politična kolateralna škoda. Ob tem je dodal, da se Mladina pogosto norčuje iz telesnih značilnosti in zasebnega življenja posameznikov.

Spletno oko se ni odzvalo na objavo, ker je njihovo delovanje osredotočeno predvsem na sovražni govor na medmrežju, menijo pa tudi, da v prijavi, če bi jo prejeli, ne bi prepoznali sovražnega govora, je pojasnila Lija Mihelič. Ne gre za spodbujanje sovraštva zoper določene skupine ljudi zaradi specifičnih lastnosti, to je tudi sodna praksa, ki jo imajo sodišča. Je pa objava družbeno nesprejemljiva, je pojasnila Miheličeva, vendar bi jo lahko uvrstili v kategorijo zoper čast in dobro ime. Miheličeva je opozorila tudi, da je na spletu zelo veliko sovražnega govora.

Majda Potrata (SD) je opozorila na primere, pri katerih se sprašuje o ustreznosti pojava otrok. Izpostavila je različna politična zborovanja, o tem pa po njenih besedah odločajo starši. Zadeve potekajo na dveh ravneh - lahko so del političnega diskurza, lahko pa so zlorabljeni za politični diskurz, je dejala poslanka. Povedala je, da je večkrat poudarila, da bi morali otrokom, ko so prikazani v ekscesnih situacijah, zakriti obraze. Vključevanje otrok v dogodke med predvolilno kampanjo ali vključevanje otrok v javne proteste, ko nosijo transparente in so pobudniki njihovi starši, bi morali poskušati preprečiti, je dodala. Opozorila je, da fotografija Grimsove družine v Mladini ni bila objavljena prvič, ob prvi objavi (ko ni bila prikazana skupaj z Goebbelsovo družino) pa ni naletela na nobeno nasprotovanje.

Jerovšek: Kar govorijo poslanci,ni sovražni govor
Jože Jerovšek (SDS) je dejal, da tisto, kar poslanci govorijo, ni sovražni govor, druga stvar pa je po njegovem mnenju sovražni govor v medijih. Dodal je, da ne razume mnenje Rovška, da poslanci ne bi smeli razpravljati o posamičnih "zavržnih" ravnanjih v medijih. Opozoril je na dvojno moralo, ki določena ravnanja obsoja, drugih pa ne. Nepovezani poslanec Andrej Magajna se je strinjal z Jerovškom, da je treba govoriti o posameznih primerih, ko ti prestopijo mejo. Primer objave Grimsove družine v Mladini je po njegovem mnenju eskaliral.

Branko Marinič (SDS) je opozoril, da sovražni govor v Mladini ni le zadnja objava. Po njegovih besedah bi se morali odzvati vsi pristojni organi v Sloveniji. Vprašal se je, ali je dopustno, da se je nad fotografijo Branka Grimsa, ki je šel zasebno s svojimi otroki k maši, ki je bila posvečena družini, objavila fotografija Goebbelsove družine. Poudaril je, da smo lahko v zadnjih 20 letih zasledili 300 sovražnih prispevkov v Mladini, 500 sovražnih komentarjev v Nedeljskem dnevniku, 900 v Dnevniku, Večeru, Delu, vsi pa so bili usmerjeni proti politikom slovenske pomladi.

Janez Kikelj, ki je nadomeščal podpredsednika komisije Marjana Križmana (SD), je kolege opozoril, da jih ima javnost "poln kufer" in da je beseda politik postala največja psovka. Razlog za to vidi tudi v tem, da so v okviru razprave govorili o vsem mogočem, ne pa o točki dnevnega reda. Vse, kar poslanci naredijo, se po njegovem mnenju v medijih stokrat potencira, kar se poslancem vrne kot bumerang, je dejal. Opozoril je na tednika Reporter in Demokracija, ki po njegovem mnenju s karikaturami in naslovnicami prav tako širita sovražni govor.

Irglova je opozorila na žaljive in nestrpne komentarje pod novicami na spletu in na internetnih forumih, ki blatijo človeško dostojanstvo. To se po njenem mnenju dogaja samo zato, ker so pisci anonimni. Ne gre samo za sovražni govor, ampak tudi za žaljiv govor, ki ga je po mnenju Irglove bistveno več.