Ob začetku novega mandata je Pahor na Brdo pri Kranju povabil predsednike vseh štirih sosednjih držav, a sta madžarski in avstrijski predsednik obisk odpovedala – Janos Ader je imel neodložljive državniške obveznosti, Alexander Van der Bellen pa je obisk odpovedal zaradi bolezni v družini. Tako je na kosilu na koncu gostil le hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović in italijanskega predsednika Sergia Mattarello.

Pahor je v nagovoru pred slovesnim kosilom poudaril, da je srečanje "imeniten izgovor" za odprto in odkrito izmenjavo stališč glede najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo sosedske države in medsebojne odnose. "Vselej sem bil zvest in bom zvest politiki dobrega sosedstva, v primarnem interesu nam je, da z dialogom po mirni poti potrpežljivo in vzajemno iščemo rešitve za probleme in se potem držimo teh dogovorov," je dejal predsednik in dodal, da politične probleme povzročijo ljudje in da jih ljudje lahko tudi rešijo.

Po njegovem mnenju bi morali biti tisti, ki verjamejo v mir in sožitje, dolžni s svojim zgledom dokazati, da se vse težave lahko rešijo mirno in za skupno dobro. "Dobro sosedstvo je najboljši začetek naše zunanje in varnostne politike," je dodal. Kosilo pa je po njegovem mnenju tudi priložnost, da se okrepi skupna evropska prihodnost, ki "je najboljša obljuba za mirno prihodnost naših otrok in vnukov".

Grabar-Kitarović: Dobrih odnosov vprašanje meje ne bi smelo zasenčiti
Grabar-Kitarovićeva je dejala, da se veseli nadaljnjega skupnega sodelovanja, "ki je najvišjega pomena za našo regijo in severovzhodno Evropo". Prepričana je, da dobrih odnosov med državama ne bi smelo zasenčiti nekaj odprtih vprašanj, med njimi tudi vprašanje meje. Zatrdila je, da so za Hrvaško pomembni dobri sosedski odnosi. "Verjamem, da je vprašanje meje treba reševati na odprt in prijateljski način," je dejala.

Pomen "evropskega duha"
Tudi Mattarella je spregovoril o mejah med državami. "Združuje nas Jadransko morje in v preteklosti smo mislili, da nas morje in meje ločujejo, a v resnici nas združujejo, in to zavedanje je temelj Evropske unije in naše skupne evropske prihodnosti," je dejal in nadaljeval, da je prihodnost EU-ja v resnici proces, ki se ga je treba lotiti skupaj. Zato je po njegovem mnenju pomembno, da voditelji držav prikažejo prijateljstvo in evropskega duha, ki je med njimi. Priznal je, da so skoraj vedno prisotne težave, ki jih je treba rešiti, "ampak evropski duh nam lahko v tem smislu pomaga".

Hrvaška predsednica se je na kosilu dotaknila tudi prihodnosti držav Zahodnega Balkana in njihove evropske perspektive. Poudarila je bolgarsko predsedovanje svetu EU-ja ter prihodnja, ki bi po njenem mnenju lahko dobro vplivala na približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji. Z njo se je strinjal tudi Mattarella, ki je poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška pomembni državi, ki lahko pomagata pri evropski perspektivi Zahodnega Balkana.

Pahor prepričan, da je pomagalo "vmešavanje" Evropske komisije
Pahor je ob robu kosila poudaril, da je k umiritvi napetosti na obeh straneh meje prispevala neuradna odločitev Evropske komisije, da se aktivneje vključi v dosego dogovora o uveljavitvi arbitražne odločbe. "Ne nazadnje je Slovenija zdaj v položaju, ko ima odločbo arbitražnega sodišča, in v tem smislu pričakujemo, da bo Evropska komisija Hrvaško pozvala, naj razume nastali položaj," je še dejal.

Ponovil je, da smo z arbitražnim sporazumom dosegli dogovor, da se bosta obe strani držali določitve meje na kopnem in morju, kar pa bo seveda zahtevalo nekaj sestankov in potrpežljivih dialogov. "A vseeno se mi zdi, da sta konsenz v slovenski politiki glede tega vprašanja in vključitev Evropske komisije dobri popotnici v začetku tega leta za to, da bi v razumno kratkem času vendar lahko prišli do napredka," je povedal.