Vida Čadonič Špelič (NSi) je v imenu predlagateljev seje spomnila, da so se z dogovorom iz oktobra lani plače v javnem sektorju dvignile za 4,5 odstotka, hkrati se je zvišalo nadomestilo za malico, večina je dobila tudi poračun regresa. Nato pa je na začetku leta v javnem sektorju sledila eksplozija zahtev po dvigu plač, ki jo je, kot je ugotavljala poslanka, morda najbolj povzročila "pavšalna obljuba predsednika vlade, da bo za 600 evrov bruto dvignil plače sodnikom in tožilcem".

Kot je poudarila, v NSi-ju niso proti dvigu plač, želijo pa si, da se ne bi pojavljale pavšalne obljube in dvigi plač ter da bo plačna reforma dejansko posledica dogovora s sindikati. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti, kakšen vpliv bo vse skupaj imelo za javne finance. Že zdaj je namreč primanjkljaj državnega proračuna za letošnje leto predviden v znesku 3,3 milijarde evrov.

V NSi-ju so za odločanje na seji pripravili več sklepov. Komisiji so predlagali, naj vlado in ministrstvo za javno upravo pozove k zamrznitvi pavšalnega reševanja dviga plač v javnem sektorju ter pripravi reforme plačnega sistema. Na finančno ministrstvo pa naj naslovi poziv, naj v najkrajšem času pripravi finančne izračune dviga plač, ki jih zahtevajo posamezna sindikalna združenja, ter kolikšen bo vpliv teh dvigov na vzdržnost javnih financ letos. A sklepi niso bili izglasovani.

Nov plačni sistem do konca junija

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič je spomnil, da je rok, v katerem naj bi s socialnimi partnerji oblikovali nov plačni sistem, 30. junij. Očitki o pavšalnem dvigovanju plač po njegovih besedah ne držijo, saj gre za izpolnjevanje zavez in dogovorov preteklih vlad. Kar pa zadeva dvig plač pravosodnih funkcionarjev, so te v primerjavi s plačami preostalih realno padle. Predlog zakona o začasnem dodatku je bil sicer zaradi mnenja zakonodajnopravne službe DZ-ja umaknjen iz parlamentarnega postopka, "kar pa ne pomeni, da po ponovni presoji morda ne bo ponovno vložen", je dejal.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je predstavila širšo javnofinančno sliko v državi in dejala, da je primanjkljaj, ki je nad dopustnim, velik izziv za javne finance, zato tudi ves čas govorijo o izhodni strategiji, o nekem novem družbenem dogovoru. Vlada pa je pristopila k različnim reformam, med katerimi je tudi reforma plačnega sistema v javnem sektorju.

V proračunu za leto 2023 so po njenih navedbah proračunski uporabniki načrtovali približno deset odstotkov višjo maso za plače kot v letu 2022. Upoštevali so, kar je bilo na področju plač dogovorjeno in znano, ne pa tudi stroškov reforme plačnega sistema, ki še niso znani. O izhodiščih za reformo se bodo namreč pogovori šele začeli.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je opozoril, da so se plače določenim skupinam poviševale z rešitvami v področnih zakonih, s parcialnimi dogovori. Ob tem pa meni, da če bi sledili predlogu fiskalnega sveta, bi bilo zdaj to v škodo tistih, ki niso bili deležni tovrstnih "obvodov" oz. dodatnih bonitet.

Vsi sicer soglašajo, kar je pokazala tudi današnja razprava, da se je v zdajšnjem sistemu nakopičila vrsta anomalij in da so spremembe potrebne. Plačni sistem mora biti fleksibilen in višina plač povezana z učinkovitostjo, potreben je temeljit kadrovski menedžment, je med drugim poudarila Monika Pekošak (Svoboda). Za dobro in učinkovito vodenje ne potrebujemo v tem trenutku nobene spremembe zakonodaje in ob dobrem vodenju bo tudi lažje narediti učinkovito reformo, pa je menila Čadonič Špelič.

Plače zaposlenih v javnem sektorju imajo pomemben vpliv na fiskalni sistem

Sredstva za zaposlene predstavljajo okoli četrtino vseh izdatkov sektorja država in imajo pomemben vpliv na vzdržnost fiskalnega položaja, je poudaril predsednika fiskalnega sveta Davorin Kračun. Napovedani primanjkljaj državnega proračuna za letos pa je po njegovih besedah že brez dodatnih dvigov plač med najvišjimi v EU-ja. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za stroške dela pred uvedbo plačne reforme zato niso sprejemljiva.

Kračun je ocenil, da bi povečana pričakovanja v javnem sektorju v veliki meri lahko bila posledica obsežnih dodatkov v okviru epidemije. Pomembno vlogo pa so k dvigu pričakovanj prispevali tudi številni parcialni dogovori v preteklih letih. Opozoril je še, da veliko število deležnikov omejuje učinkovitost pogajalskega procesa in ob ohranjanju centralnega sistema določanja plač dovoljuje možnost, da prihaja do splošnih dvigov plač tudi takrat, ko to ni upravičeno z vidika učinkovitosti zaposlenih ali z vidika javnofinančne vzdržnosti.

"Ob tem dogovori o plačah tokrat niti ne vključujejo ukrepov, ki bi vodili v izboljšanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev," je dejal. Sporno se mu zdi tudi sklepanje dogovorov o plačah šele po sprejemu proračunskih dokumentov, saj se s tem zmanjšuje kakovost proračunskega načrtovanja in je tudi v nasprotju z zakonodajo.

V postopku sprejemanja je ob tem nov fiskalni okvir EU-ja, kjer bo bolj kot v preteklosti v ospredju srednjeročna vzdržnost dolga. Po prvih izračunih fiskalnega sveta bo srednjeročni manevrski prostor fiskalne politike v pomembni meri definiran z izhodiščnim položajem strukturnega salda. "Tako se je tudi zaradi tega razloga treba izogniti strukturnemu poslabšanju javnofinančnega položaja zaradi dogovorov o plačah brez ustreznih ukrepov za uravnoteženje javnih financ," je dejal.

Kračun je tako vse deležnike pozval, naj se do uvedbe reforme plač v javnem sektorju vzdržijo korakov, ki bi vodili v dodatno povišanje stroškov dela. Dodatna povišanja proračunskih odhodkov za plače se mu namreč pred reformo ne zdijo sprejemljiva. "Tudi v postopku usklajevanja reforme pa naj se daje ustrezen pomen njenim finančnim učinkom in ob upoštevanju razpoložljivih virov tudi vplivom na srednjeročno vzdržnost javnih financ," je še dejal.