Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, je podal pravno mnenje, da je odvzem mandata
Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, je podal pravno mnenje, da je odvzem mandata "globoko neustaven" ter da je bil izveden z "zmedenim manevriranjem koalicije". Foto: RTV SLO
Uradni list RS
Sklep je bil danes objavljen tudi v Uradnem listu (klik za povečavo). Foto: Uradni list RS
Milan Brglez
Brglez je poudaril, da je postopek v sredo v največji možni meri sledil pravni normi. Foto: BoBo

A med takrat še navzočimi 64 poslanci [...] ni bilo niti enega, ki bi vsaj vprašal: “Oprostite, čigav sklep pa je to, s katerim ste nas sedaj seznanili? Kdo pa ga je sprejel? Ali nismo prav mi tisti, ki bi ga morali sprejeti?” Seveda bi ga morali sprejeti prav oni, saj 9. člen zakona o poslancih, na katerega so se tu (sicer neutemeljeno) sklicevali, jasno pravi, da “poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka”. Ugotoviti pa tega ne more drugače, kot da o tem sprejme “ugotovitveni sklep” – nobenega sklepa pa ne more sprejeti drugače kot z glasovanjem.

Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik

Prenehanje mandata Janezu Janši je zaznamovalo tudi današnjo sejo kolegija predsednika DZ-ja. Razprava je potekala zgolj med Jožetom Tankom in predsednikom DZ-ja Milanom Brglezom.

Vodja poslanske skupine SDS-a Tanko je vodstvu DZ-ja spet očital, da v primeru Janše postopek ni potekal na pravni podlagi, ampak na podlagi subjektivne presoje. Brglez pa je poudaril, da je postopek v največji možni meri sledil pravni normi.

Tanka je zmotilo, da je imel DZ v primerih nekdanjega poslanca Srečka Prijatelja in Janše na mizi enak ugotovitveni sklep z enako pravno podlago, a je leta 2012 o sklepu glasoval, ko je v sredo odločal o Janševem mandatu, pa se je s sklepom zgolj seznanil. Po Tankovem mnenju je tokrat šlo za zlorabo postopka in arbitrarno odločitev.

Brglez je opozoril, da je bila DZ-ju dana zakonska možnost, da bi odločil drugače in bi Janša zadržal mandat. Pojasnil je, da je DZ najprej glasoval o sklepu, po katerem bi Janša kljub obsodbi na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ostal poslanec. Ker je DZ ta sklep zavrnil, se je nato le še seznanil z ugotovitvenim sklepom.

Tanko: Brglez ne bi smel dopustiti glasovanja
Tanko je dejal, da Brglez ne bi smel dopustiti, da bi DZ sploh glasoval o sklepu, o katerem prej ni glasovala mandatno-volilna komisija (MVK), saj gre za kršitev poslovnika.

MVK le pripravlja sklepe za DZ, je odgovoril Brglez. Po njegovih besedah je bil v primeru Janše sklep, o katerem je glasoval DZ, pravzaprav "ugodnejši" kot v primeru Prijatelja, Tanka pa je opozoril, da je bil postopek v sredo z izredno sejo DZ-ja končan in ga ni mogoče spreminjati za nazaj.

Po Tankovih besedah je DZ z izbiro postopka, ki - ki kot je dejal - ne temelji ne na zakonu ne na ustavi, Janši odvzel vsa pravna sredstva, ki mu jih zagotavljata zakon in ustava. Tanka je še zanimalo, kaj se je zgodilo z ugotovitvenim sklepom DZ-ja in kaj je bilo s plačilom skupine pravnih strokovnjakov.

Štirje od petih pravnikov delali pro bono
Brglez je odgovoril, da je bil sklep v najkrajšem mogočem času že poslan v Uradni list, glede plačila pravnikov pa je generalna sekretarka DZ-ja Uršula Zore Tavčar dejala, da so štirje člani skupine delo opravili pro bono, z enim pa je bila sklenjena pogodba v višini 1.000 evrov.

Tanko je podvomil o obstoju ustrezne pravne podlage, na kateri je zunanja strokovna skupina pripravila mnenje, zato je zahteval podrobnejše pojasnilo vodstva DZ-ja, ki mu ga je Brglez obljubil. V razpravo o prenehanju Janševega mandata, ki je potekala med Brglezom in Tankom, se sicer ni vključil noben drug član kolegija.

Krivic: To je neverjetna blamaža
V pismu slovenskim medijem se je na pravni zaplet z označbo "zmedeno manevriranje koalicije" in "neverjetna blamaža" odzval nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Zapisal je, da DZ sploh ni sprejel sklepa o odvzemu mandata.
V 9. členu zakona o poslancih je zapisano, da "poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka". Državni zbor lahko ugotavlja le z ugotovitvenim sklepom, nobenega sklepa pa se ne more sprejeti drugače kot z glasovanjem, je nadaljeval. Tega pa DZ ni storil, je zatrdil Krivic.

DZ je namreč najprej glasoval o predlogu MVK-ja, naj Janši mandat ne preneha, ter predlog zavrnil. Nato pa je Brglez le še "seznanil DZ s sklepom", da je Janši mandat prenehal. "A med takrat še navzočimi poslanci (tudi doktorji znanosti, pravniki, politiologi, sociologi, inženirji) kljub temu ni bilo niti enega, ki bi vsaj vprašal, 'oprostite, čigav sklep pa je to, s katerim ste nas zdaj seznanili'. Seveda bi ga morali sprejeti prav oni," je sporočil nekdanji ustavni sodnik.
Krivic je sicer podal pravno oceno, da je skupina pravnikov, ki jih je za interpetacijo zakona namesto hišne zakonodajno-pravne službe najel DZ, v pravnem mnenju predlagala "globoko neustavne rešitve".
Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek je za TV Slovenija ocenil, da mandat Janši ni prenehal - ravno tako iz razloga, ker DZ o sklepu ni glasoval.
V primeru Srečka Prijatelja je državni zbor leta 2011 prenehanje mandata ugotovil z glasovanjem, in sicer z 68 glasovi za in enim proti.

A med takrat še navzočimi 64 poslanci [...] ni bilo niti enega, ki bi vsaj vprašal: “Oprostite, čigav sklep pa je to, s katerim ste nas sedaj seznanili? Kdo pa ga je sprejel? Ali nismo prav mi tisti, ki bi ga morali sprejeti?” Seveda bi ga morali sprejeti prav oni, saj 9. člen zakona o poslancih, na katerega so se tu (sicer neutemeljeno) sklicevali, jasno pravi, da “poslancu preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka”. Ugotoviti pa tega ne more drugače, kot da o tem sprejme “ugotovitveni sklep” – nobenega sklepa pa ne more sprejeti drugače kot z glasovanjem.

Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik
So Janši pravilno odvzeli mandat?
So Janši pravilno odvzeli mandat?