"Otroci situacijo, v kateri so se rodili, interpretirajo na svoj način," pravi Saleclova. Foto: Thinkstock
Družina
Lešnik je prepričan, da ljudje, ki govorijo proti sprejetju predloga družinskega zakonika, to počno s strastjo. "Uživajo v tem. To jim nadomešča seksualno uživanje," trdi. Foto: Thinkstock

V razpravi Liberalne akademije Družina kot ideološki konstrukt: stranpoti razprave o družinskem zakoniku je Rajglova še opozorila, da družina ni zelo liberalen koncept. "Vsa naša pravna varnost je vezana na družinska razmerja, socialne pravice, dedovanje, nekatere odškodninske pravice. Velik del našega pravnega življenja je vezan na razmere znotraj družine," pravi.

"Zakonodaja se mora prilagajati"
"Zelo enostavno je reči, da je družina nekaj, kar me ne zanima," meni Barbara Rajgel, a dodaja, da je vse skupaj zelo zapleteno, saj družina vpliva na vse pravne segmente življenja. Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn pa trdi, da "družina v t. i. idealni obliki ni nikoli obstajala".

"Je pa raznospolna oblika vseeno prevladujoča oblika, a hkrati so se z različnimi emancipacijami dogajali določeni premiki in spremembe v anrtopologiji družin. Ljudje spolno sožitje organizirajo na različne načine, zakonodaja pa se mora temu prilagajati," je prepričan Štrajn.

"To jim nadomešča seksualno uživanje"
"Zakon me na neki način niti ne zanima. Družina je institucija. Institucija, ki ima takšno obliko, kot jo v dani situaciji ima. Instucija, ki ima v svoji jurisdikciji režim vsakdanjega življena. Režim, ki je predviden za določene ljudi v določenih situacijah," pa poudarja dekan fakultete za socialno delo Bogdan Lešnik.

"Mi, perverzneži s tem nič ne pridobimo," zagotavlja in dodaja: "Z mojega stališča ostaja to vprašanje čiste politične odločitve in osebne etike. Zakaj proti?" Prepričan je, da ljudje, ki govorijo proti sprejetju predloga družinskega zakonika, to počno s strastjo. "Uživajo v tem. To jim nadomešča seksualno uživanje," trdi.

Smo slovenci omejeni in emocionalno nepismeni?
"Proces socializacije, ki poteka v istospolni družini ali heteroseksulani, je bolj ali manj podoben," pa je dejala sociologinja Renata Salecl in na podlagi osebnih izkušenj razložila, da otroci situacijo, v kateri so se rodili, interpretirajo na svoj način.

"Imamo izjemen strah pred homoseksualnostjo in pred spoznavanjem tega, da so se družine že spremenile. Družina v klasični obliki skoraj ne obstaja več oziroma je v razpadu," pravi sociologinja. Prepričana je, da debate, ali lahko homoseksualci vzgajajo otroke, kažejo na "blazno slovensko omejenost in istočasno relativno emocionalno nepismenost".

So liberalci družino prepustili desnici?
Raziskovalec področja otrokovih pravic Zoran Pavlović pa zagotavlja, da družina z družinskim zakonikom doživlja zmagoslavje. "Družina je zmagala. Družina kot koncept doživlja afirmacijo, a cena za to je pluralizacija koncepta družine," meni. "Od nekdaj se mi je zdelo, da liberalna misel zanemarja družino kot tako," je opozoril. "Liberalna misel si je za svoj teritorij vzela posameznika, družino pa prepustila desnemu polu."

Poudaril je še, da na družino ni več mogoče gledati kot pred 20, 30 leti. "To ni več enota patriarhata. Želim si, da bi se konceptualno premaknili od tega naprej," pravi in opominja, da bi morali razmišljati o tem, kakšna bosta videti družina in vzgoja v postpatriarhalni družbi. Omenil je še, da družinski zakonik poveličuje vlogo države v vzgoji.

"Nasedli ste nasprotnikom"
Na okrogli mizi, ki jo je moderirala profesorica Metka Mencin Čeplak, je sodeloval tudi sociolog, predavatelj sociologije družine ter gejevskih in lezbičnih študij Roman Kuhar, ki pa je med drugim opozoril na nekorektno povzemanje raziskav nasprotnikov zakonika.

V razpravi se je oglasil tudi poslanec LDS-a in psihiater Slavko Ziherl, ki je dejal, da so vsi govorci in poslušalci danes "nasedli" nasprotnikom družinskega zakona, ki so enako kot oni reducirali debato na problem istospolnih zvez.