"Solzivec je treba uporabljati v najmanjši možni meri in šele po podanih jasnih opozorilih. Izogibati se je treba ponavljajoči se ali daljši izpostavljenosti. Pri uporabi solzivca mora policija vedno upoštevati, da je v osnovi 'neselektiven', kar pomeni, da lahko vpliva na navzoče, ki niso vpleteni v nasilje," po torkovih protestih opozarjajo na Pravni mreži za varstvo demokracije. Foto: AP

"Da se bodo protesti nadaljevali tudi z eskalacijo nasilja, smo predvidevali že pred kakšnimi 14 dnevi. Frustracija, ki jo doživljajo vse v konflikt vpletene strani, je takšna, da česa drugega ni bilo pričakovati," je v komentarju torkovih protestov za MMC dejal Branko Lobnikar, predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede na mariborski fakulteti za varnostne vede.

Sindikat policistov za neodvisno preiskavo ukazov policistom na torkovih protestih

V središču prestolnice je bil v torek že ob 17. uri uporabljen vodni top, po praktično celotnem ožjem središču mesta je bilo v zraku čutiti solzivec, ki so ga policisti na ulicah in trgih uporabljali za obvladovanje množice. Med protestnike in policiste so bili vsaj na začetku protestov pomešani tudi naključni mimoidoči, skozi oblake solzivca so vozili dostavljavci hrane, ljudje so v neposredni bližini čakali na avtobus. Glede uporabe prisilnih sredstev je Lobnikar dejal, da je sorazmernost težko soditi na prvo žogo, a da mora policija nujno vsakič znova pojasnjevati, na kakšen način je prišlo do odločitve za njihovo uporabo.

Del opozicije za izredno sejo DZ-ja glede razmer v državi in predčasne volitve

"Kdaj je čas za uporabo prisilnih sredstev, ni odvisno od ure v dnevu, ampak od dogajanja na terenu," je dejal Lobnikar. "Je pa na nas, da spremljamo uporabo prisilnih sredstev in tudi delovanje tistih, ki jim razpihovanje nasilja ustreza. Vključiti se bodo morali tudi drugi organi – varuh človekovih pravic, nevladne organizacije. Šele po soočenju različnih mnenj lahko ocenjujemo ravnanje," je dejal strokovnjak za varnostna vprašanja.

Ob tem je spomnil tudi na možnost pritožbe na policijske postopke. "Državljani imamo pravico, da se takrat, ko mislimo, da so nam bile kršene človekove pravice v policijskih postopkih, pritožimo," je dejal.

Opozorila o velikih količinah uporabljenega solzivca

S Pravne mreže za varstvo demokracije so sporočili, da odzivanje policije na proteste v Ljubljani spremljajo z veliko zaskrbljenostjo. "V zadnjem primeru, 5. oktobra, je po pričevanjih očividcev, vključno z novinarji, (policija) solzivec uporabljala vse povprek in v velikih količinah, domnevno celo pomešan z vodo v vodnem topu," so zapisali. Dodali so, da so bile količine izstreljenega solzivca tako velike, da je dim dosegel tudi osebe, ki sploh niso bile udeležene na protestu, med drugim tudi otroke.

"V skladu s smernicami Amnesty International o uporabi sile se solzivec lahko uporablja samo v primerih, ko je nasilje splošno razširjeno, da bi se razgnalo množico, in samo v primeru, da nasilja ne ustavijo nobeni drugi načini," so opozorili. Ob tem morajo imeti ljudje možnost, da se razidejo, pred tem morajo biti opozorjeni, da bodo ta sredstva uporabljena. "Zaradi nasilja peščice se mirni protesti ne smejo razgnati," so poudarili na Pravni mreži.

"Izstrelkov s kemičnimi dražilnimi sredstvi ni nikoli dovoljeno izstreliti neposredno v ljudi. Če se solzivec uporablja, se je treba izogibati ponavljajoči se ali daljši izpostavljenosti in nemudoma slediti postopkom dekontaminacije," so zapisali v mreži, kjer poslanke in poslance pozivajo k ustanovitvi parlamentarne komisije, ki naj preišče upravičenost aktivacije 9. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, zakonitost in strokovnost uporabe prisilnih sredstev, opravi oceno dejanskega stanja in v primeru ugotovljenih kršitev zahteva politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.

"Prav tako pozivamo policijo, da preišče ravnanja in uporabo prisilnih sredstev ter javno poroča o tem, v katerih primerih, kakšnih količinah in zakaj se je odločila za uporabo solzivca, plinskih nabojev, vodnega topa, policijskih psov in konjenice," so zapisali.

Po grajah v preteklem tednu policisti od ministra Hojsa tokrat prejeli pohvalo

Če so policisti prejšnji teden vodni top in solzivec uporabili šele, ko so protestniki vkorakali na severno obvoznico, se je napetost tokrat stopnjevala precej hitreje. Razloge za hitrejše in trše ukrepanje bi lahko po Lobnikarjevih navedbah iskali tudi v pozivih in očitkih, ki so na ljubljanske policiste in njihovo vodstvo leteli iz vladajoče politike. "To, kar so počeli policisti prejšnji teden, je rezultiralo v tvitih premierja in notranjega ministra. Ne moremo se slepiti, da gredo takšni tviti v veter. Beseda meso postane. In v vseh normalnih državah, tudi v Sloveniji, se še posebej z menjavami policijskih šefov na vrhu ruši bariera med političnim upravljanjem sistema in profesionalnim vodenjem," je dejal Lobnikar.

Sindikat policistov za neodvisno preiskavo ukazov policistom na torkovih protestih

Notranji minister Aleš Hojs je po protestih prejšnjo sredo v oddaji Tarča na TV Slovenija dejal, da policija po njegovi oceni ni delala dovolj angažirano oziroma da bi lahko "storila precej več". Tokrat je bil posredovanjem zadovoljen. "Čestitke možem in ženam v policiji za preprečevanje nasilja in vandalizma po ljubljanskih ulicah. 'Miroljubni' protesti, ki so se začeli že pred formiranjem vlade, nadaljevali s petkovimi kolesarji, so ponovno pokazali svoj pravi obraz," je zapisal. Pohvalo posredovanje v Ljubljani je policistkam in policistom izrekel tudi generalni direktor policije Anton Olaj.

Kot je minister Hojs dejal v izjavi ob robu seje odbora DZ-ja za notranje zadeve, je bila pri tako velikem dogodku oz. kršitvah gotovo storjena tudi kakšna napaka, očitki o pretirani uporabi prisilnih, plinskih sredstev pa so po njegovih besedah popolnoma neutemeljeni. Glede na dogajanje v Ljubljani, ga je sicer začudilo, da ni bilo pridržanih več ljudi. Po navedbah policije je bila prostost odvzeta trem ljudem, 22 pa jih je bilo pridržanih za čas trajanja shoda.

"Vodni top je bil uporabljen le na tistih delih, kjer je šlo za eklatantno kršenje javnega reda in miru, po mojem mnenju celo za kazniva dejanja," je dejal minister. Po njegovih navedbah policijska obravnava organizatorjev protestov poteka, in kot mu je znano, tokrat v polni meri sodeluje tudi tožilstvo. Sicer pa je Hojs zatrdil, da v svojih izjavah pretekli teden ni kritiziral dela policije. Povedal je, da je ta vse do trenutka, ko bi morala preprečiti nasilni vdor na ljubljansko obvoznico, delo dobro opravila, ta del pa je bil izveden neustrezno.

"Vodni top je bil uporabljen le na tistih delih, kjer je šlo za eklatantno kršenje javnega reda in miru, po mojem mnenju celo za kazniva dejanja," je v odzivu na policijsko posredovanje ocenil minister Hojs. Foto: BoBo/Matej Pušnik

Kadrovske menjave in premik v filozofiji policijskega posredovanja

V obdobju med zadnjima dvema protestoma proti pogoju PCT se je zamenjalo tudi vodstvo Policijske uprave Ljubljana. Lobnikar ocenjuje, da se z vsakim novim policijskim šefom filozofija izvajanja policijske dejavnost spreminja, tako je tudi v primeru zadnje menjave na vrhu PU-ja Ljubljana. Novega direktorja PU-ja Ljubljana Janeza Rupnika sicer označuje za "prekaljenega policijskega vodjo z zelo jasnimi strokovnimi izhodišči". Ob tem je dodal, da z vidika državljanov načeloma ni bistveno, kdo vodi posamezno Policijsko upravo.

Kot kaže, eskalacija nasilja protestnikov na eni strani in represija nadzorstvenih organov na drugi strani kratkoročno koristi vsem, ki imajo v tej situaciji politični interes. In vsi v konflikt vpleteni so sveto prepričani, da imajo prav. Ob tem pa izgubljamo tako državljani kot policija.

Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede

Sam sicer, splošno gledano, zaznava prehod iz v skupnost usmerjene dejavnost policije v strožje uveljavljanje zakonov in vzdrževanje javnega reda in miru. "Gre za dva koncepta – prvi temelji na konsenzualnem reševanju varnostnih problemov, kjer se policijsko delo izvaja tako, da se dogovori, kaj je narobe, in se z vsemi udeleženimi išče rešitev. Gre za partnerski odnos, ki deluje idealistično, a je zadnja desetletja deloval," je pojasnil Lobnikar.

Drugi koncept pa temelji na brezkompromisnem trdem sledenju zakonu. "Postaviš zakone in zahtevaš strogo sledenje. Tudi ta pristop je legitimen, ampak težava je v tem, da pravila v praksi veljajo za ene, za druge pa ne. Pravila za covid-19 veljajo za rajo, za tiste, ki pijejo vodo v gostilni, pa ne. Veljajo za splošno prebivalstvo, za one, ki se sprehajajo ob meji, pa ne," je stanje komentiral Lobnikar.

Od patruljiranja na mejah občin do spopadov v središču prestolnice

Protestniki na shodih v zadnjih tednih izražajo predvsem nasprotovanje obveznemu PCT-pogoju, ob tem pa zahtevajo odstop vlade in razpis predčasnih volitev. Na terenu je sicer zaznati veliko nastrojenosti proti politikom, medijem, zdravnikom. Očitkov in žaljivk so deležni tudi policisti, ki jih udeleženci shodov pogosto nagovarjajo, naj se "postavijo na stran ljudstva". "Policija je v zadnjem letu in pol izgubila zaupanje javnosti tako, da se bo zelo dolgo pobirala, da bo prišla na spodobno raven za normalno delovanje," ocenjuje Lobnikar.

"Na kakšen način pride do določitve za uporabo prisilnih sredstev, mora policija vedno znova pojasnjevati," poudarja Lobnikar. Foto: AP

Izvor problema vidi v tem, da so bile policiji v epidemiji covida-19 naložene naloge, ki jih predtem ni opravljala – bili so tisti, ki so preverjali prehajanje občinskih meja, nošenje zaščitnih mask, pol leta je v državi veljala tudi t. i. policijska ura. "Policisti so morali to izvesti, ker nimajo pravice glasovati, odločati o navodilih. Policist se avtoriteti, ki jo ima, ne more odpovedati. Če dobi nalogo, tudi če jo sam dojema kot pretirano, se ji ne more odpovedati. Razen če gre za kaznivo dejanje, česar pa pri dosedanjem ukrepanju ni bilo zaznati," je pojasnil Lobnikar.

Ob napovedi torkovih množičnih protestov je vlada prvič v samostojni Sloveniji aktivirala 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki omogoča omejitve in prepovedi gibanja zaradi hujših kršitev javnega reda. Udeležence shoda so na več lokacijah po Ljubljani pričakale ograje. "Razumeti je treba tudi to, da seveda obstajajo razlogi za aktivacijo 9. člena. Je pa to seveda tudi poglobilo konflikt," je potezo ocenil predstojnik mariborske katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede.

Ob tem se je sicer pojavilo več pomislekov o sorazmernosti aktivacije omenjenega člena. "Tak sklep vlade je zelo širok, nedoločen in zato nesorazmeren, saj brez kakršnih koli omejitev velja za celo Ljubljano, Bled in Predoslje, kar je v demokratični družbi nedopustno. Policija pa po našem védenju omejevanja gibanja tudi ni konkretno utemeljila, kar je prav tako nedopustno," so zapisali na Pravni mreži za varstvo demokracije.

Policija je v zadnjem letu in pol izgubila zaupanje javnosti. Kot ocenjuje Lobnikar, se bo zelo dolgo pobirala, da bo prišla na spodobno raven za normalno delovanje. Foto: AP
Policija je v zadnjem letu in pol izgubila zaupanje javnosti. Kot ocenjuje Lobnikar, se bo zelo dolgo pobirala, da bo prišla na spodobno raven za normalno delovanje. Foto: AP

Stopnjevanje agresije kaže na nemoč in frustracijo na obeh straneh

Ob tem je na psu tudi občutek pravne varnosti državljanov. "Vladajo nam z odloki, zakonodajalec je kastriran, parlament visi v zraku, ne opravlja svoje naloge. Pričakovati od državljanov, da bodo spoštovali zakone, ki jih oblast ni sposobna ustrezno pripraviti, je naivno," je poudarja Lobnikar, ki je ob tem dodal, da je vsako nasilje obsojanja vredno.

Lobnikar se je pri razlagi vedenja protestnikov naslonil na frustracijsko teorijo agresivnosti. "Ko ljudje doživljajo močno frustracijo glede stvari, za katero so prepričani, da je zelo pomembna, se njihov odziv kaže v agresivnem vedenju proti tistemu, za katerega so prepričani, da je za to odgovoren. V tem primeru sta to vlada in njen način upravljanja krize," je pojasnil profesor Fakultete za varnostne vede.

V povečani represiji policije pa se kaže tudi frustracija oblasti. "V nemoči, ki se je kazalo v odzivanju upravljalcev sistema na epidemijo, in v konfuznosti njihovih odločitev je eskalacija represije zelo verjetno vedno prvi odgovor," ocenjuje. "Ko ti nekaj ne gre, pač postaneš glasnejši in nasilnejši – še posebej, če iskreno verjameš, da varuješ življenje. Kdor temu ne sledi, je mevža in len. In tu pride do sindroma, da potem nekomu, ki je pravzaprav sovražen do tebe, dokazuješ, da nima prav," je odnos med policijo in oblastjo komentiral Lobnikar.

Stanje, ki ga spremljamo zadnje mesece, se s torkovo eskalacijo nasilja po Lobnikarjevem mnenju ne bo ustavilo. "Kaj bo presekalo agonijo? Naslednje volitve. Do takrat bomo v fazi konstantnih konfliktov in kričanja drug mimo drugega bo veliko. Nobene racionalnosti več. Vsakdo bo skušal nagovoriti svoj del množice in jo aktivirati," napoveduje. Kot je dejal, sta na voljo dve možnosti – takšno stanje prenašati osem mesecev do rednih volitev ali se resetirati s predčasnimi volitvami, da lahko državljanke in državljani povedo, kaj želijo imeti. "Če bodo imeli med čim izbirati," je zaključil.