Logar pred odborom za zunanjo politiko. Foto: DZ/Matija Sušnik
Logar pred odborom za zunanjo politiko. Foto: DZ/Matija Sušnik
Prenosi zaslišanj iz državnega zbora na MMC TV

Prenosi zaslišanj kandidatov za ministre, ki ne bodo predvajani na TV SLO 3, bo mogoče spremljati na MMC TV.

10. 3. ob 15. uri: Zaslišanje kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja.
11. 3. ob 12. uri: Zaslišanje kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec.
11. 3. ob 16. uri: Zaslišanje kandidata za ministra za finance Andreja Širclja.

Kandidat za ministra za zunanje zadeve Anže Logar (SDS) je dobil podporo odbora DZ-ja za zunanjo politiko. Čaka ga še glasovanje na plenarni seji DZ-ja, kjer pa se glasuje o listi ministrskih kandidatov kot celoti.

Logar za tiho diplomacije

Logar je v predstavitvi pred OZP-jem napovedal vzpostavitev posebnega odposlanca za Hrvaško. Menil je tudi, da je prišel čas za tiho diplomacijo. Zavzel se je še za preureditev prioritet predsedovanja EU-ju ter intenzivnejše sodelovanje med zunanjim in obrambnim ministrstvom. To naj bi veljalo predvsem na področju varnostne politike, delovanja v okviru zveze Nato ter pri zagotavljanju kibernetske varnosti, je dejal Logar.

Cigler Kralj: Socialni sistem za ljudi, ki ga res potrebujejo

Izrekel se je proti temu, da bi se v vsakdanjem diplomatskem dialogu osredotočali zgolj na hrvaško neuresničitev arbitražne razsodbe o meji. Glede odnosov z južno sosedo se je zavzel za krepitev medsebojnega zaupanja ob zagotavljanju spoštovanja mednarodnega prava in razsodb mednarodnih sodišč. Je pa Hrvaška "zgolj ena izmed sosed, s katero imamo odprta vprašanja, ki jih bomo slej kot prej rešili", je bil prepričan.

Tudi zaradi trenutnih kriz, kot sta migrantska in zdravstvena, ter "takšnih, ki jih še ni", se je treba zavedati, da je treba sodelovati s sosedami za skupno dobro, je dodal.

Krepitev diplomatske mreže, tudi finančno

Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Logar se je zavzel za okrepitev diplomatske mreže, za kar pa bodo po njegovih besedah potrebna večja finančna sredstva, torej večji proračun za MZZ. Po njegovem mnenju bi morali okrepiti zunanjo službo in konzularno-diplomatska predstavništva, saj Slovenija, kot je dejal, potrebuje "dober zvočnik in dobro slušalko v tujini".

Danes bosta pred pristojnima odboroma pričala tudi kandidat za ministra za delo Janez Cigler Kralj in kandidat za ministra za obrambo Matej Tonin.

Bistvo diplomacije je sicer po Logarjevem prepričanju opravljanje dela za ljudi, torej za državljane in državljanke Slovenije. Primarni cilj diplomacije je po njegovih besedah slediti odločitvam, ki so bile sprejete leta 2003 na referendumu, to je članstvo Slovenije v EU-ju in zvezi Nato, ter ključnim strateškim dokumentom, kot sta zunanjepolitična deklaracija in strategija. Dejal je, da obstajajo nekaterih zaostanki pri sledenju tem ciljem.

Dodal je, da bo v prihodnjih dveh letih in pol "visoko na jedilniku" slovenske diplomacije enoten glas slovenske zunanje politike, pomen gospodarske diplomacije, skrb za avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, krepitev ugleda Slovenije v EU, svetu in organizacijah ter slovensko predsedovanje EU. Kandidat za novega zunanjega ministra podpira tudi krepitev odnosov s Slovenci v tujini.

Zavzel se je tudi za več koordinacije tako med posameznimi resorji kot tudi z ostalimi udeleženci v procesu oblikovanja zunanjepolitičnih odločitev, vključno s parlamentarnimi. Izpostavil pa je, da bi se morale ključne odločitve sprejemati na politični, ne samo uradniški ravni.

Sam se je označil za velikega zagovornika politike iskanja soglasja pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in dodal, da je bil v preteklosti večkrat razočaran zaradi nekaterih zunanjepolitičnih odločitev.

Predsedovanje EU-ju bo velik izziv

Glede priprav na slovensko predsedovanje EU-ju podpira neposreden angažma predsednika vlade, ki po njegovem mnenju najlaže koordinira pristojne ministre, podpira tudi kadrovsko okrepitev direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko ter zadeve EU-ja ter stalnega predstavništva v Bruslju in okrepitev sodelovanja z Evropskim parlamentom.

Predsedovanje EU-ju je sicer Logar označil za zahtevno nalogo, ki bo terjala ves intelektualni, logistični, vsebinski in človeški napor, "ki ga združuje naša administracija vseh resorjev in tudi vseh vej oblasti". Preureditev prioritet predsedovanja pa bi morala biti po mnenju Logarja predvsem v smeri varovanja okolja in kriznega upravljanja.

Kaj je Logar mislil s tiho diplomacijo?

Prihodnjo opozicijo skrbi morebiten vpliv Madžarske na prihodnjo vlado. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Prihodnjo opozicijo skrbi morebiten vpliv Madžarske na prihodnjo vlado. Foto: BoBo/Borut Živulovič

Za napovedjo tihe diplomacije je Logar spodbudil zanimanje poslancev bodoče opozicije iz LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice, kaj naj bi bil cilj tovrstne dejavnosti in ali bi to lahko pomenilo uvod v to, da bi se Slovenija odrekla arbitražni razsodbi o meji.

Logar jih je skušal pomiriti, da je s tiho diplomacijo mislil predvsem to, da vsak korak v odnosih s Hrvaško ne bi potekal na očeh javnosti. Sicer pa bo ena od prioritet bližajočega se slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja spoštovanje vladavine prava, ki je po njegovih besedah ključno za ohranjanje evropskih vrednot. In v ta okvir spada tudi spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč, je poudaril.

S tega vidika drugačna politika, kot da Slovenija vztraja pri izvršitvi arbitražne razsodbe, niti ni mogoča, je zatrdil Logar. "Mislim, da ne bo večjih sprememb v dosedanji politiki do Hrvaške," je dejal. A po drugi strani je dodal, da dosedanji pristopi v odnosih s Hrvaško niso odobrili sadov in bodo potrebni drugačni. Prav tako bi Slovenija pri zavzemanju za vladavino prava morala najprej pomesti pred svojim pragom, je večkrat poudaril.

Poslanci Igor Peček, Nik Prebil (oba LMŠ), Matjaž Nemec (SD), Andrej Rajh (SAB), Matej T. Vatovec in Violeta Tomić (oba Levica) so mu sicer zastavili cel kup vprašanj, od odnosov s sosedami, kjer jih je zanimal še prihodnji odnos z Madžarsko, do tega, s katerimi državami namerava kot zunanji minister še posebej krepiti odnose. Prav tako so jih zanimala Logarjeva stališča do glavnih perečih vprašanj v EU-ju in svetu. Vsi pa so bolj ali manj neposredno kritizirali Logarjevo SDS, ki da je doslej vodila vzporedno zunanjo politiko.

Logar jim je glede tega odvrnil, da opozicija, v kateri je bil doslej SDS, pač ne vodi zunanje politike države. Cinično pa je pristavil, da ga veseli, ker s tovrstnimi vprašanja prihodnja opozicija očitno napoveduje, da se bo obnašala drugače in da bo Slovenija v času predsedovanja Svetu EU potrebovala enotnost na področju zunanje politike. Sam je napovedal predvsem okrepitev delovanja znotraj EU-ju. V tem smislu namerava okrepiti pristojni oddelek na ministrstvu, ki je po njegovem mnenju z devetimi diplomati močno podhranjen. EU in Nato je sicer izpostavil kot strateška in ključna cilja delovanja slovenske zunanje politike, saj so jih kot take na referendumih leta 2003 potrdili tudi slovenski volivci.

Logar doslej ni opazil, da bi slovenska zunanja politika kaj storila glede dejstva, da ima Slovenko v Beli hiši. Foto: EPA
Logar doslej ni opazil, da bi slovenska zunanja politika kaj storila glede dejstva, da ima Slovenko v Beli hiši. Foto: EPA

V tem smislu zato namerava krepiti tudi odnose z ZDA. Pri tem pričakuje tudi pomoč tam živečih Slovencev, v prvi vrsti celo prve dame ZDA Melanie Trump. Sicer pa je razmišljal, da bi bilo dobro odpreti veleposlaništva v Dublinu, Stockholmu in tudi kateri od baltskih držav.

Bo pa za uresničevanje strateških zunanjepolitičnih interesov Slovenije treba okrepiti finančna sredstva ministrstva, se je zavzel. Kljub temu da je v predstavitvi namenil kar nekaj kritik na račun predhodnikov na položaju, ki jih sicer ni imenoval, pa je zavrnil oceno Vatovca, da je MZZ "na zgodovinskem minimumu". Proračun ministrstva se je nekoliko okrepil, vendar bo treba storiti še več za slovensko diplomacijo, da bo lahko učinkovita in uspešna, je napovedal.

Pereče vprašanje migracij

Izzvan je bil tudi glede migracij, pri čemer je predvsem Tomićevi odgovoril, da v SDS-u nasprotujejo nezakonitim migracijam, ne pa legalnim. Sicer pa je to vprašanje označil za "zelo občutljivo". Hkrati pa je v luči zadnjih dogodkov, ko je Turčija poslala množice proti Evropi, odločno podprl Grčijo in Bolgarijo, "ki branita schengenske meje".

Izrazil je upanje, da bo Evropska komisija uspela ohraniti delovanje schengenskega sistema, ki ga je označil za eno velikih pridobitev. Izognil pa se je odgovoru na vprašanje, kaj bo s prošnjo Hrvaške za vstop v to območje brez sistematičnega nadzora na mejah med državami članicami.

Prav tako je bil zelo medel v odgovorih na vprašanja glede prihodnjih odnosov z Madžarsko. Tomićeva mu je dejala, da se ob povezavah stranke SDS z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom postavlja vprašanje, čigave interese bo branila prihodnja vlada. A Logar se na tovrstna vprašanja ni direktno odzival. Je pa med drugim opozoril Matjaža Nemca, naj bo kot predsednik OZP-ja pozoren, kaj govori, saj da tuji diplomati skrbno vse beležijo.

Logar napovedal širitev diplomatsko-konzularne mreže