Lokalne volitve se od drugih volitev razlikujejo tudi po tem, da je vloga Državne volilne komisije manjša, saj za večino volilnih opravil poskrbijo občinske volilne komisije. Foto: BoBo
Lokalne volitve se od drugih volitev razlikujejo tudi po tem, da je vloga Državne volilne komisije manjša, saj za večino volilnih opravil poskrbijo občinske volilne komisije. Foto: BoBo

Medtem ko Državna volilna komisija (DVK) skupaj z notranjim ministrstvom (MNZ) z navodili in pripravo obrazcev skrbi za enoten potek volitev v občinah ter pomaga volilnim organom na lokalni ravni, če ti potrebujejo pomoč, tehnično delo v zvezi z volitvami opravljajo in vodijo neposredno občinske volilne komisije skupaj z volilnimi komisijami volilnih enot.

Kam vložiti kandidaturo?
Pri občinskih volilnih komisijah se vlagajo županske kandidature oz. liste kandidatov za člane občinskih svetov. V njihovi pristojnosti je potrjevanje kandidatur oz. list, po volitvah pa ugotavljanje izida glasovanja in poročanje o izidu volitev v občini. Sam potek glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.

Kdo je v komisijah?
Občinsko volilno komisijo imenuje občinski svet za obdobje štirih let. Predsednik komisije in njegov namestnik sta sodnika oz. diplomirana pravnika, člani in njihovi namestniki so imenovani po predlogih političnih strank, drugih organizacij v občini in občanov.

Volilne odbore, ki skrbijo za izvedbo volitev na voliščih, imenujejo občinske volilne komisije. Pri sestavi teh odborov zakon predpisuje določene omejitve.

Kdo ne sme biti v komisiji?
V njej ne smejo biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata, o katerem se glasuje na volišču, za katerega je pristojen volilni odbor. Prav tako predsednik oz. član odbora ne more biti nekdo, ki s kandidatom živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Pogoj je stalno prebivališče
Politične stranke, druge organizacije v občini in občani so lahko svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnih odborov - pogoj je, da imajo v občini stalno prebivališče - podale do konca julija.

Imenovani člani volilnih odborov pa bodo v treh dneh po objavi kandidatur oz. list kandidatov pristojno občinsko volilno komisijo dolžni obvestiti o svojem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom. Pred letošnjimi lokalnimi volitvami se bo rok, da sporočijo omenjene podatke, iztekel 22. septembra.

Prejemajo prošnje in klice
V službi za lokalno samoupravo pri notranjem ministrstvu pravijo, da s kakšnimi težavami zaradi omenjenih zakonskih omejitev niso seznanjeni. Imajo pa precej dela z odgovarjanjem na druga vprašanja, povezana z lokalnimi volitvami. Dnevno prejmejo kakšnih deset prošenj, ob še nekaj telefonskih klicih.

Vprašanj je veliko, saj hkrati poteka več volitev, razlike so tudi od občine do občine. Volivke in volivci bodo namreč ob županih izbirali člane občinskih svetov, ki so glede na velikost občinskega sveta voljeni po bodisi večinskem bodisi proporcionalnem sistemu. Od velikosti občinskega sveta je tudi odvisno, ali bo občina ena volilna enota ali bo razdeljena na več volilnih enot.

Volitve tudi za krajevne in vaške skupnosti
Poleg tega bodo na jesenskih volitvah izbrani tudi člani ožjih delov občin, torej svetov krajevnih in vaških skupnosti. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ali romske skupnosti, pa se posebej volijo še predstavniki teh skupnosti v občinski svet. Za volitve članov občinskega sveta - predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti - se imenuje posebna občinska volilna komisija.

Informacijska podpora s pogodbenim izvajalcem
Ministrstvo za notranje zadeve je sicer napovedalo, da bo s pogodbenim izvajalcem tudi letos zagotovilo informacijsko podporo za izvedbo rednih lokalnih volitev - tako za kandidacijske postopke, izračun volilnih izidov kot njihovo objavo.