Kangler bi bil rad spet prvi mož Maribora. Foto: BoBo
Kangler bi bil rad spet prvi mož Maribora. Foto: BoBo
Borut Ambrožič
Ambrožič se je znašel v središču afere s ponarejenim magistrskim delom na mariborski pravni fakulteti. Foto: BoBo

Na oktobrskih županskih volitvah v Mariboru se bo za stolček najodgovornejšega v mestu potegovalo več kot 10 kandidatov, volilna kampanja pa bo še posebej zanimiva zato, ker se po vstajah ob koncu leta 2012 na politično prizorišče vrača odstavljeni Franc Kangler.

Sinoči ga je namreč svet stranke Županova lista potrdil za kandidata, nekdanji mariborski župan pa poudarja, da bo ob morebitni izvolitvi najprej skušal rešiti nasedli Športni center Pohorje, je za Radio Slovenija poročal Dejan Rat.

Po odločitvi sveta stranke je Kangler pojasnil, da so ga prepričale prošnje, da lahko edini v mestu reši propadajoče pohorsko turistično podjetje in mariborski turizem. "Mi v Županovi listi bomo storili vse, da se to ne bo zgodilo. Enkrat smo že imeli težavo z vzpenjačo, smo jo v 104 dneh postavili in jaz sem prepričan, da to zimsko sezono na Pohorju lahko izpeljemo, da je še čas," je dejal.

Kangler: Storjena mi je bila krivica
Kot poudarja, bo ponovno stavil na povezovanje, obubožani Maribor bo reševal s pomočjo evropskih sredstev, odzval pa se je tudi na številne kazenske ovadbe in izrečeno sedemmesečno zaporno kazen v primeru vedeževalke Karin, ki jo je vrhovno sodišče zavrglo in vrnilo v prvo obravnavo. "Jaz lahko tukaj pred vami zatrdim, da mi je bila storjena velika krivica, za vsako svoje dejanje bom odgovarjal in stal za tem. Ponujam pa roko mestu in se ne bom oziral na preteklost, kar so počeli nekateri v mestu. Mene zanima prihodnost."

V župansko bitko pa se od sinoči ne podaja samo Franc Kangler. SLS naj bi zastopal Aleksandar Jovanović, Zavezništvo Alenke Bratušek Dragan Bosnić.

Ambrožič iz parlamenta na lokalne volitve
Kandidat bo tudi nekdanji poslanec Borut Ambrožič, ki bo predstavljal Stranko medgeneracijske solidarnosti in razvoja (SMSR). "Med pomembnejšimi izhodišči so skrb za naravo in skupnost, kar je treba aplikativno prenesti na delovanje mariborske občine," je za STA pojasnil Ambrožič in ob tem posebej izpostavil, da je pri ustvarjanju njegovega programa dejavno sodeloval tudi Dušan Radonjič. Tega je Ambrožič skupaj z nekdanjim poslancem Ivanom Vogrinom neuspešno podpiral za mandatarja po letošnjem odstopu premierke Alenke Bratušek.

Ambrožič je sicer večino poslanskega mandata preživel kot nepovezan poslanec, saj se je izkazalo, da ni sam avtor celotne magistrske naloge, zaradi česar mu je Univerza v Mariboru pozneje odvzela magistrski naziv. Kljub njegovim pritožbam je odločitev univerze podprlo tudi upravno sodišče, poslanec pa je bil izključen še iz Pozitivne Slovenije.

15 kandidatov
Mariborčani bodo tako lahko izbirali med veliko županskimi kandidati. Znova kandidira tudi Andrej Fištravec, ki je na položaju nasledil Kanglerja. Ponovna Kanglerjeva kandidatura ga ni presenetila: "Upam pa, da bo Maribor povedal, zakaj je stal na ulicah."

Kandidature so vložili še Anton Kranjc (SMC), Tomaž Kancler (SDS), Metod Dolinšek (SD), Bernard Memon (NSi), Franc Jesenek (SSN), Oton Štrucl (KDS), Peter Tomaž Dobrila (Solidarnost), Peter Rižnar (Združena levica), Melqart Mohamad Berro (Zelena koalicija) in Andrej Šiško (Gibanje zedinjena Slovenija), Stojan Auer (Lista za pravičnost in razvoj), Danilo Filip Križman (Stranka mladih - Zeleni Evrope) in Rok Maltarski (LDS).