Levica in vlada sta šli vsaka svojo pot, kaj to pomeni za Slovenijo? Foto: BoBo
Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade
Mesec: Levica je v polni opoziciji; Šarec: Levica zapušča vlado, ne obratno.

13. vlada Republike Slovenije je bila izvoljena avgusta lani s pomočjo glasov opozicijske stranke, s katero je podpisala sporazum o sodelovanju. Ta 16-mesečni, edinstveni politični eksperiment v novejši zgodovini Slovenije se je končal prejšnji teden, ko se je stranka Levica uradno preselila v polno opozicijo.

Koalicija v parlamentu ta trenutek šteje le še 43 glasov. Imamo torej manjšinjsko vlado. Kaj to pomeni za Slovenijo, smo povprašali dva politična analitika. Prvi je politolog Alem Maksuti, svetovalec za politično komuniciranje in eden izmed ustanoviteljev Inštituta za politični menedžment. Drugi je politični sociolog Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ).

Tomšič: Sodelovanje se bo nadaljevalo

Sociolog Tomšič. Foto: BoBo

Tomšič nad razhodom ni presenečen, saj zaradi sestave koalicije in golega števila strank "nekega zelo harmoničnega delovanja" niti ni pričakoval.

Če bo situacija takršna, kot je zdaj, ne pričakujem nobenih posebnih sprememb. Razvoja še naprej ne bo mogoče pričakovati.

Tomšič

Toda razhod ni popoln in bistvenih sprememb v delovanju vlade ne bo, je napovedal. Tisto, kar je vlado Marjana Šarca zlepilo skupaj, namreč ostaja: ideologija. "Videlo se je, da obstaja neka skupna ideološka točka med temi strankami in Levico. Storiti vse, da se prepreči, da na oblast pride SDS, se pravi Janez Janša. To je glavni raison d'etre, ki je sestavil to koalicijo skupaj, in to ostaja njihova ključna točka."

Tomšič predvideva, da se bo sodelovanje med koalicijo in Levico zato nadaljevalo. Sicer ne tako široko kot doslej, se pa bodo našli na t. i. ideoloških temah. "Recimo, ko se govori o obrambi javnega zdravstva, javnega šolstva. Seveda je treba to razumeti kot ohranjanje obstoječih monopolov in prevladujoče vloge države na teh področjih. Mislim, da bo Levica na številnih področjih vlado še vedno podpirala. Je pa jasno, da bo neke kaotičnosti v delovanju vlade še več kot do zdaj."

A kaj za Slovenijo pomeni manjšinska vlada tako s političnega kot ekonomsko-razvojnega vidika? "Če bom malo sarkastičen, bi rekel, da z razvojnega vidika od te zdaj vladajoče grupacije tako ali tako ni veliko pričakovati. To se je doslej nekako uresničilo in lahko rečem, da razvoja še naprej ne bo mogoče pričakovati."

Maksuti: Vstopamo v obdobje politične nestabilnosti

Politolog Maksuti. Foto: BoBo
Odbor za finance nekoliko omilil predlog razbremenitve dohodninske lestvice
DZ ukinil dodatek za delovno aktivnost; od julija za upokojence brezplačen javni prevoz

"Politika je iskanje kompromisov. Absolutno vsi levi ukrepi, ki bodo dejansko naslavljali redistributivne politike v smislu zmanjševanja razlik ali pa zaščite navadnega človeka, po mojem ne bodo mogli iti mimo," je povedal Maksuti, ki se tudi strinja, da se bo sodelovanje med koalicijo in Levico nadaljevalo, le v zmanjšanem obsegu.

Levica je namreč podporo vladi na deklarativni ravni odrekla zaradi drugih politik, ki jih ta vlada ponuja. "Tu mislim davčno reformo, ukinitev dodatka na delovno aktivnost in to famozno reformo zdravstvenega zavarovanja."

Politični parket bo še bolj determiniran z nekimi osebnimi zamerami in aferami, z nekimi neumnostmi, ker to dejansko dela premik v javnem mnenju. Mislim, da se bodo stvari dejansko za nekaj časa potuhnile, potem pa bodo eskalirale v vsesplošni konfrontaciji med tako imenovnaimi partnerji v koaliciji.

Maksuti

Kljub nadaljevanju sodelovanja Slovenija vstopa v obdobje tveganja oziroma politične nestabilnosti, je dejalMaksuti. "Bolj kot neke famozne reforme in usmerjanje konceptov nekih popolnoma drugačnih politik bo dominanten notranji boj znotraj strankarske arene." Sprva bo morda prišlo neko obdobje zatišja, za nekaj časa se bodo stvari potuhnile. "Potem pa bodo eskalirale v vsesplošni konfrontaciji med tako imenovanimi koalicijskimi partnerji." Stranke bodo v resnici delale sebi v korist, za lasten interes in se pripravljale na predčasne volitve, je napovedal Maksuti.

"Moj osebni pogled analitika je, da smo en korak bližje predčasnim volitvam. To je seveda na podlagi informacij, ki jih imam. Če pa so se politični akterji zmenili za kakšen prestop oziroma za nekoga, ki bo podpiral vlado, morate vprašati premierja."

Ravno zaradi "kaosa in nestabilnosti" Maksuti ne izključuje pojava nove stranke, oziroma kot se je sam izrazil, "pojava neke nove legitimnosti". Ta bo opozorila na veliko sprtih akterjev in obljubila vrnitev normalnosti v deželo.

Kaj je politični eksperiment prinesel Sloveniji

Poslanci Levice s podporniki. Foto: BoBo

Kakšen je izkupiček 16-mesečnega sodelovanja med koalicijo in Levico? Ne Tomšič ne Maksuti nad videnim nista zadovoljna.

"Če sodelovanje preverjamo v smislu nekih konkretnih zadev, konkretnih projektov, potem tukaj kakšnih posebnih rezultatov ni bilo. Vlada je že več kot leto dni na položaju, pa nekih vsebinskih ukrepov, da ne govorimo reform, ni uvedla. Šlo je predvsem za vzdrževanje statusa quo. Ta razširjena vlada, ali kakor koli jo že opredelimo, je služila predvsem temu, da se sedanja situacija ohranja," je dejal Tomšič.

Maksuti meni, da Slovenija tukaj ni praktično nič dobila, z eno konkretno izjemo: "To, kar je Slovenija dobila, je ukrep, ki je praktično socialni korektiv, in to je zvišanje minimalne plače." Drugo se je nekako sfižilo, pri čemer je izpostavil obtičano študentsko urno postavko in zakon o posredovanju nepremičnin.

Slovenija je v bistvu dobila spopad dveh ideoloških konceptov, je navedel politolog, in izid je popolnoma logičen. "Na eni strani imamo stranke – razen SD-ja, še nekega stebra leve politike v tej vladi – ki vodijo popolnoma neoliberalno politiko uresničevanja vsega, kar hoče Evropa in njeni lastniki, predvsem banke. Na drugi strani je Levica, ki nekoliko utopično vpije po vrnitvi razrednega boja na nacionalno raven."

Razhod je bil le vprašanje časa, pa tudi nujnosti za Levico, ki bi sicer "erodirala kot stranka".