Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca med pravicami ureja oskrbo v instituciji, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek, pa tudi e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Upravičenec si bo sam izbral obliko oskrbe. Prosilec storitev bo vlogo podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo.

Sredstva za izvajanje zakona bodo poleg državnega proračuna od 1. julija 2025 prišla tudi s pobiranjem socialnega prispevka. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v vrednosti enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v vrednosti enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.

Sorodna novica Minister zatrjuje: Predlagana ureditev bo zagotavljala posamezniku celostno oskrbo vse do smrti

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je predlagal več sklopov dopolnil. V njih med drugim menijo, da bi moral zakon zagotoviti, da je financiranje dolgotrajne oskrbe iz državnega proračuna neomejeno v vrednosti primanjkljaja namensko zbranih sredstev za kritje stroškov za storitve dolgotrajne oskrbe.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije ugotavlja, da razmejitev med storitvami dolgotrajne oskrbe in storitvami, ki bodo še naprej del zdravstvene nege po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ni jasna.

Socialna zbornica Slovenije pa želi, da bi tudi novi zakon o dolgotrajni oskrbi določil, da zbornica kot javna pooblaščenka izvaja strokovni nadzor v dolgotrajni oskrbi s svetovanjem. Tako je namreč uredil že zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v času prejšnje vlade.

Za Zvezo društev upokojencev Slovenije pa je najbolj moteče, da bodo upokojenci plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnine. Tako bodo upokojenci imeli na razpolago še manj sredstev kot zdaj, so izpostavili. Strinjali pa bi se, če bi prispevek plačevali od bruto pokojnin.

Lukenj v predlaganem zakonu je sicer zelo veliko, vendar gre za pomemben paradigmatski premik naprej, torej z oskrbe v instituciji na oskrbo na domu, pa je dejal Vito Flaker s Fakultete za socialno delo v Ljubljani.

DZ potrdil obravnavo po nujnem postopku

Še pred tem se je popoldne sešel DZ na izredni seji, kjer je odločal o načinu obravnave dveh predlogov zakonov. Za nujno obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 51 poslancev, za nujno obravnavo predloga novele zakona o socialnem varstu pa 50 poslancev. Obakrat jih je bilo proti 26.

V opozicijski stranki SDS so namreč zahtevali ponovno odločanje o obravnavi po nujnem postopku, saj menijo, da zakonska predloga ne izpolnjujeta pogojev za obravnavo ta način, je vnovič opozoril poslanec SDS-a Zvonko Černač. Po mnenju SDS-a je pri sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi grobo kršen in zlorabljen formalni postopek, kritični so tudi do same vsebine predloga zakona, ki je po njihovih besedah škodljiv in slab za upravičence do dolgotrajne oskrbe. Černač je tako v obrazložitvi zahteve SDS-a vladi očital, da je, namesto da bi uveljavila pravice po prvotnem zakonu, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, te le odložila za eno leto, zakona pa ni izboljšala, pač pa je po letu dni vložila "nedodelan zakon, ki prinaša nove obremenitve" za ljudi. "Pet dni je trajala javna razprava o tem vašem zakonu o dolgotrajni oskrbi, vlada ga je sprejela na dopisni seji, brez razprave," je bil Černač kritičen do postopka sprejemanja enega od sistemskih zakonov prihodnjih reform.

"Pravna služba državnega zbora je ta zakon raztrgala na 40 straneh, kar je približno toliko, kot jih vsebuje zakon sam. Ekonomsko-socialni svet tega zakona ni obravnaval, zakonu nasprotujejo tako rekoč vsi, tako delodajalci kot sindikati, nasprotujejo mu upokojenci, nasprotujejo mu tisti, na katere se zakon v največji meri nanaša, in vi še kar silite v to protiustavnost," je navedel.

Minister Maljevac se je na očitke odzval v sredo. Ocenil je, da gre za postopkovno nagajanje in zavlačevanje. Predloga zakona po njegovih besedah izpolnjujeta vse pogoje za obravnavo po nujnem postopku. Spomnil je, da je časovnica sprejemanja predloga zakona o dolgotrajni oskrbi intenzivna, vendar se mora zakon uveljaviti 1. januarja 2024 zaradi referendumske odločitve.

Video: Posnetek izredne seje DZ-ja

Poslanci bodo predloga zakonov obravnavali v ponedeljek

Pravice po predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2024, so oskrba v instituciji, oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana in denarni prejemek. Kot dodatni pravici so predvidene e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Prosilec storitev bo vlogo za pravice podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo.

Proračunska sredstva za zagotavljanje pravic in razvoj sistema so zagotovljena v proračunskih dokumentih za leti 2024 in 2025. Od 1. julija 2025 pa bodo sredstva prišla tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v vrednosti enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v vrednosti enega odstotka od neto pokojnine.

Z omenjenim zakonskim predlogom je povezan tudi predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki med drugim predvideva kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva.

Oba zakonska predloga zdaj torej čaka obravnava na matičnem odboru DZ-ja, pri čemer je glede na razmerja moči v DZ-ju pričakovati, da bosta uspešno prestala sito članov odbora. Poslanci bodo predloga zakonov nato obravnavali na izredni seji v ponedeljek, ko bodo imeli na mizi tudi predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili.

Pozivi k vnovičnemu razmisleku o ustreznosti financiranja

Pomisleke glede predloga zakona o dolgotrajni oskrbi so izrazili tudi v dveh interesnih skupinah državnega sveta (DS). Interesni skupini delodajalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev sta spomnili na mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja, ki opozarja, da ustava izrecno določa štiri zakonodajna področja oziroma vrste zakonov, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so tudi zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvajanje državnega proračuna. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi sicer lahko bil predmet referendumskega odločanja, vključuje vsebine o obvezni dajatvi, ki bi morale biti po ustavi izvzete iz referendumskega odločanja, so zapisali.

Dodatno so izpostavili navedbe službe DZ-ja, da je skladno z veljavno zakonsko ureditvijo mogoče razpisati le referendum o zakonu v celoti. Ni pa ga mogoče razpisati denimo zgolj o njegovih posameznih določbah, za katere bi predlagatelji referenduma menili, da morajo o njih odločati volivci na referendumu.

Na podlagi opozorila službe DZ-ja in številnih pripomb zainteresirane javnosti glede tistega dela zakonskega predloga, ki se nanaša na področje financiranja dolgotrajne oskrbe, interesni skupini menita, da bi bilo omenjeno področje primerneje urejati ločeno od drugih rešitev iz predloga, dokler o tem odprtem vprašanju ne bi dosegli ustreznega konsenza v družbi, med posameznimi interesnimi skupinami in v okviru pospešenega socialnega dialoga.

Interesni skupini se strinjata, da se z uveljavitvijo vsebinskega in strokovnega dela rešitev mudi. A hkrati menita, da bi si za razrešitev vprašanja financiranja morali vzeti več časa in rešitve temeljiteje premisliti, za podlago za odločanje pa bi bilo treba izvesti podrobnejšo analizo alternativnih ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe.

CSD opozarja na velike kadrovske stiske

Skupnost centrov za socialno delo (CSD) Slovenije pa opominja, da ni bila vključena v pripravo predloga, čeprav jim ta namenja osrednjo vlogo. Opozorila CSD-ja, da je tvegano brez načrta in ocene obvladovanja tveganj prenesti nanje tako pomembno nalogo, kot je vstopna točka za dolgotrajno oskrbo, so bila prezrta, so poudarili.

Kot so dodali, CSD-ji že danes potrebujejo dodaten kader, da bi lahko opravljali vse naloge, ki jim jih nalaga obstoječa zakonodaja. Po mnenju CSD-ja predlog ne dosega cilja o zagotavljanju oskrbe po meri človeka in ne širše zastavljenega koncepta vstopne točke, saj je ključno orodje za ugotavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe ocenjevanje.

Predlog zakona postavlja CSD v vlogo ocenjevalca in odločevalca, je opozorila sekretarka skupnosti Tatjana Milavec. Po njenih besedah se sprašujejo, kako je bila lahko spregledana takšna kolizija interesov. "Gre za čisto birokratski postopek. Center naredi oceno in izda odločbo. Vsakič ko se upravičencu spremeni situacija in potrebuje drugo vrsto storitve, je treba spet izvesti postopek ocenjevanja in izdati novo odločbo," je pojasnila.

Ob vsej administraciji po njenih besedah ne bo prostora za človeka, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo. Administrativni postopki predstavljajo za ljudi v stiski nepremostljivo oviro in pogosto ne morejo čakati na oceno in odločbo, je dodala.