Foto: Andrej Šavko/Radio Koper
Foto: Andrej Šavko/Radio Koper

"Število umrlih in poškodovanih je bilo tako v letu 2020 najnižje, odkar se zbira uradna statistika prometnih nesreč (od leta 1954 dalje). Mesec december 2020 je bil prvi mesec doslej, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče, tako se je Slovenija najbolj približala udejanjanju Vizije NIČ," so navedli v agenciji za varnost prometa (AVP).

Epidemija covida-19 in ukrepi za njeno zajezitev so po navedbah AVP-ja prispevali tudi k zmanjšanju obsega prometa na slovenskih cestah, zato je treba tudi na uradne podatke za leto 2020 gledati skozi prizmo teh specifičnih razmer.

"Med glavnimi vzroki in dejavniki za smrtne prometne nesreče so bili nepravilna stran oziroma smer vožnje, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in alkohol. Lani smo opazili porast nevarnega trenda kar 60 odstotkov udeležencev v prometu je življenje izgubilo med petkom in nedeljo ter na dela proste dni. Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev, a umrlo jih je deset manj kot leto poprej. Med ranljivimi udeleženci izstopajo prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je umrlo 16 motoristov in 6 mopedistov," še navajajo.

Foto: AVP, Umrli udeleženci v prometnih nesrečah po vrsti udeleženca v obdobju 2018–2020
Foto: AVP, Umrli udeleženci v prometnih nesrečah po vrsti udeleženca v obdobju 2018–2020

80 smrti na slovenskih cestah

Lani je na slovenskih cestah umrlo 80 ljudi oz. 22 manj kot v letu 2019 (zmanjšanje za 22 odstotkov). Manjše število umrlih je posledica predvsem boljšega stanja v mesecih januar, april, julij, oktober, november in december, ko je umrlo 37 udeležencev v prometu manj kot leto poprej. Mesec december 2020 je bil prvi zabeleženi mesec doslej, ko v prometnih nesrečah ni umrl nihče.

Število hudo telesno poškodovanih je za 17 odstotkov manjše kot v letu 2019. Do konca leta 2020 se je hudo telesno poškodovalo 687 udeležencev (814 v 2019).

V lanskem letu so bile smrtne prometne nesreče predvsem posledica nepravilne strani oziroma smeri vožnje, kar je bilo vzrok 29 smrtnim žrtvam, neprilagojene hitrosti, zaradi katere je življenje izgubilo 27 ljudi, in izsiljevanja prednosti, zaradi česar je umrlo 11 ljudi. Tem trem vzrokom pripisujejo kar 84 odstotkov vseh umrlih udeležencev.

"Stanje varnosti cestnega prometa je bilo v lanskem letu boljše kot v letu poprej. To lahko pripišemo tudi nekoliko zmanjšanemu prometu na cestah zaradi omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo. Še vedno je skrb vzbujajoče stanje na področju vožnje pod vplivom alkohola, kjer zaznavamo sicer manjše številke, vendar pa je v prometnih nesrečah veliko število vinjenih voznikov. Pri povzročiteljih prometnih nesreč delež vinjenih znaša več kot 12 odstotkov (v preteklosti že med 9 in 10 odstotkov). Med smrtnimi prometnimi nesrečami pa je še vedno dobra tretjina smrti povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč z najhujšimi posledicami pa je še vedno hitrost in nepravilna smer in stran vožnje," je pojasnil Ivan Kapun, vodja prometne policije na Generalni policijski upravi.

Foto: AVP, Umrli in poškodovani udeleženci po starostnih skupinah
Foto: AVP, Umrli in poškodovani udeleženci po starostnih skupinah

Posavska statistična regija brez smrtnih žrtev

Najbolj pozitivno izstopajo posavska, primorsko-notranjska in savinjska statistična regija. Posavska statistična regija je brez smrtnih žrtev v prometu, med najboljše tri se uvrščata še primorsko-notranjska (0,19 mrtvega na 10.000 prebivalcev) in savinjska statistična regija (0,2 mrtvih na 10.000 prebivalcev).

V primerjavi z letom poprej se je stanje precej izboljšalo v goriški (13 umrlih v 2019, trije v 2020) in savinjski (21 umrlih v 2019, pet v 2020) statistični regiji. V primerjavi z letom 2019 se je število umrlih v omenjenih dveh regijah zmanjšalo s 34 umrlih na osem umrlih.

Negativno izstopata jugovzhodna Slovenija (statistično 0,76 mrtvega na 10.000 prebivalcev) in koroška statistična regija (statistično 0,57 mrtvega na 10.000 prebivalcev), pri čemer je v zadnji število umrlih v letu 2020 (4) manjše kot v letu 2019 (6). Navedeni statistični regiji imata največje število umrlih na 10.000 prebivalcev glede na povprečje Slovenije, ki znaša 0,38.

Absolutno število umrlih se je v lanskem letu najbolj povečalo v pomurski statistični regiji (ena smrt leta 2019, šest smrti leta 2020), sledijo jugovzhodna Slovenija (sedem smrti leta 2019, 11 smrti leta 2020), podravska statistična regija (12 smrti leta 2019, 15 smrti leta 2020) ter gorenjska statistična regija (9 smrti leta 2019, 11 smrti leta 2020).

AMZS: Prometna varnost bi morala biti boljša

Na AMZS-ju so konec januarja poudarili, da sicer veseli to, da je bilo lani le 80 žrtev na slovenskih cestah, "a evforije ob tem ne sme biti". "Številka umrlih in hudo poškodovanih bi morala biti še nižja. V letu, ki so ga zaznamovali ukrepi proti novemu koronavirusu, je bilo prometa na cestah precej manj kot sicer, zato bi morala biti prometna varnost še boljša," opozarjajo.

"Čez nekaj let se bo ob pogledu na prometnovarnostno statistiko le še malokdo spomnil, da je za majhne številke najzaslužnejše zmanjšanje prometa na cestah. Predvsem ob spomladanskem delnem zaprtju celotne države se je promet domala povsem zaustavil, a tudi v jesenskih mesecih je bilo vozil na cestah precej manj. Če bi torej primerjali število umrlih in poškodovanih na število prevoženih kilometrov, lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo leto 2020 z vidika prometne varnosti slabše kot leta poprej. A to, da je bil lanski december prvi mesec v zgodovini samostojne Slovenije, ko ni bilo nobene smrtne žrtve zaradi prometne nesreče, nas vseeno navdaja z optimizmom," so na AMZS-ju ocenili lansko prometno varnost.