V pismu je Masleša zapisal, da je vrhovno sodišče ministrstvo za finance že 12. marca opozorilo na pomanjkanje denarja zaradi razlogov, "ki so zunaj nadzora sodišč". Sodstvo ima za vse stroške sodnih postopkov letos na voljo 16,8 milijona evrov, do konca marca pa je porabilo že 42 odstotkov teh sredstev. Glede na trenutni trend bo primanjkljaj za te stroške znašal kar 14,2 milijona evrov, je dodal.

Eden izmed razlogov so po navedbah Masleše spremembe stečajne zakonodaje. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo tako 418 odstotkov več osebnih stečajev in 246 odstotkov več stečajev pravnih oseb. Letni strošek bo tako po ocenah Masleše znašal več kot devet milijonov evrov, čeprav naj spremembe za proračun ne bi imele posledic. Pri tem gre zlasti za plačila stečajnim upraviteljem za izdelavo otvoritvenega poročila ter za preizkus terjatev.

Bo sodni sistem zastal?
Te stroške so predtem morali nositi predlagatelji postopka, s spremembo zakonodaje pa so predlagatelji, ki so dolžniki, tega oproščeni, plačila pa se opravijo iz proračuna sodišča, navaja. Ob tem je dodal, da so na to med nastajanjem sprememb opozarjali in bili preslišani. Velik nepričakovan in naraščajoč strošek povzroča tudi hramba zaseženih vozil - kot posledica spremembe zakona o pravilih cestnega prometa.

"S tem bodo ogroženi tako dosedanji pozitivni trendi odprave zaostankov in občutnega krajšanja povprečnih časov trajanja postopkov kot tudi možnosti državljanov za učinkovito pravno varstvo," z opisom posledic svoje pismo Bratuškovi sklene Masleša.

Ministrstvo: Denarja primanjkuje povsod
Na ministrstvu za pravosodje so v skopem odzivu zapisali, da pomanjkanje finančnih sredstev ne pesti samo tega dela javnega sektorja, saj denarja primanjkuje praktično na vseh področjih - v pravosodju, javni upravi, šolstvu, zdravstvu, sociali, kulturi ...

Kot so navedli, je pravosodni minister Senko Pličanič ob tem poudaril, "da je zaradi proračunske krize pred nami nekaj težkih odločitev, čemu se bomo morali odpovedati". Rezi na odhodkovni strani proračuna so nujno potrebni, potrebno pa bo določiti tudi prioritete za financiranje, opozarjajo.

"Če želimo živeti v pravni in varni državi, je pravosodje ena od takšnih prioritet. Seveda pa morajo imeti odločilno besedo pri teh težkih odločitvah, ki bodo vplivale na prihodnjo podobo Slovenije, predvsem državljanke in državljani naše države," so še navedli na ministrstvu.