Večmilijardna luknja, ki je zaradi slabih posojil zazijala v največjih treh slovenskih bankah (NLB, NKBM, Abanka), ki so v neposredni ali posredni državni lasti, in jo bodo morali pokriti davkoplačevalci, je izzvala veliko ogorčenje v javnosti.

Ob tem so se pričakovano pojavile zahteve, da bi morali javno objaviti krivce za katastrofo v slovenskih bankah in proti njim sprožiti kazenske postopke.

Toda glede iskanja krivcev, kot kaže, popolnoma gladko ne bo šlo. Zlorabe v slovenskem bančnem sistemu in morebitno vpletenost politike že preiskuje parlamentarna preiskovalna skupina, ki je ambiciozno želela pridobiti podatke o vseh posojilih v vrednosti več kot milijon evrov, podeljenih med letoma 1992 in 2012.

Toda njihovo željo so sprva zavrnile banke, nato pa še višje sodišče. Zato je uspeh parlamentarnih preiskovalcev precej pod vprašajem.

"Odločitev višjega sodišča je presenetljiva, saj je iz samega akta o odredbi parlamentarne preiskave jasno razvidno, da bi morala preiskovalna komisija ugotoviti celotne zneske podeljenih posojil od leta 1992 do leta 2012 in da bi se morali seznaniti s posojili, ki so razvrščeni v bonitetni razred D in E. Osebnega mnenja sem, da bo na osnovi odločitve Višjega sodišča preiskovalna komisija imela bistveno oteženo delo," pravi predsednik preiskovalne komisije in poslanec SDS-a Marko Pogačnik.

Parlamentarni preiskovalci zdaj zaslišujejo oz. so že zaslišali viceguvernerje bančnega sistema, predsednika KPK-ja in predsednike uprav ter predsednike nadzornih svetov bank, vendar so si bili vsi skorajda enotni, da so ravnali strokovno, odgovorno in seveda zakonito.

Njihove izjave je svojevrstno komentiral poslanec NSi-ja Jožef Horvat, ki je dejal, da se boji, da bo komisija na koncu ugotovila, da se nam je zgodila naravna nesreča.

Spisek terjatev na slabi banki ostaja skrivnost
Spisek slabih posojil in njihovih imetnikov se, kot kaže, še nekaj časa ne bo pojavil v javnosti. Čeprav je bilo veliko pričakovanj, da bo objavljen vsaj spisek slabih terjatev, ki sta jih na t. i. slabo banko prenesli največji banki NLB in NKBM, se to ni zgodilo.

Na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so pojasnili, da so ugotovili, da za to nimajo pravnih podlag. Skupaj z državo pa iščejo rešitve, da bi se to spremenilo.

Morda bodo uspešnejši poslanci DZ-ja, ki naj bi z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja dosegli, da bi bila podatki o posojilih, ki so bili z državnih bank preneseni na DUTB, javno dostopni.

Kot je razložil notranji minister Gregor Virant, naj bi bili javno znani podatki o komitentu, o višini posojila, o tem, kdo ga je odobril, o zavarovanjih in o bruto stanju dolga.

Čeprav gre v teh primerih tako za bančne kot davčne tajnosti, pa naj bi v primeru prenesenih terjatev na slabo banko naredili izjeme, saj gre za močan javni interes.

"Tu je namreč javni interes tako močan, da ga bo zakonodajalec sam prepoznal kot močnejšega od interesov, zaradi katerih se varuje bančna tajnost," je razložil Virant.

Državljanske kazenske ovadbe
Medtem ko poslanci še iščejo kandidate za krivce za bančno katastrofo, pa je tožilce in policiste k preiskovanju spodbudila tudi skupina Kazenska ovadba (KO), ki je pozvala k množičnemu podajanju kazenskih ovadb zoper neznane storilce zaradi gospodarskega in bančnega kriminala ter drugih kaznivih dejanj na okrožna državna tožilstva po Sloveniji.

Kot pojasnjuje predstavnica Kazenske ovadbe, novogoriška odvetnica Ana Jug, je bilo po njihovih podatkih glede na kopije, ki so jih prejeli ali pa so ovadbe vložili sami, vloženih več kot 200 ovadb.

"Glede na stanje v naši državi pa je državljane treba poučiti in jim predvsem razložiti, da je ovadba sestavljena tako, da varuje podpisnike pred morebitnimi posledicami. Prva varovalka je ta, da je ovadba podana zoper neznane storilce, da bi ne prihajalo do povratnih krivih ovadb, če bi sodišče zatajilo. Druga varovalka pa je besedilo o stroških. V primeru kakršnih koli stroškov se šteje ovadba za umaknjeno," razlagajo v KO-ju.

Ob tem tudi poudarjajo, da je, če sta prvi dve veji oblasti v celoti odpovedali, zdaj na vrsti sodstvo, da vzpostavi red v tej deželi: "Če tega ni sposobno, je dejansko konec z nami."

Kazenske ovadbe tudi proti politikom
Skupina Kazenska ovadba je dejavna tudi v drugih primerih, saj so, kot navajajo, oddali že več kot dvajset pozivov v obliki kazenskih ovadb (ministrica Anja Kopač Mrak, Samo Fakin) ali napovedi suma kaznivih dejanj (v povezavi z negospodarno dokapitalizacijo NKBM-ja) in s pozivi za začetek postopkov v primerih očitnega oškodovanja državnega premoženja in posledično zasebnega okoriščanja. Rezultati njihovih dejavnosti pa vsaj za zdaj niso dobili kakšnega odmevnejšega epiloga.

Morda bo v primeru zlorab v bankah in gospodarstvu kaj drugače. Njihove ovadbe so namreč začeli proučevati nekateri tožilci.

Tožilci ovadbe proučujejo
Okrožno tožilstvo v Murski Soboti je sporočilo, da so prejeli eno ovadbo in jo odstopili v vednost oziroma v obravnavanje murskosoboškim policistom.

Na drugih okrožnih tožilstvih, kjer so prejeli ovadbe, so te predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu pa pravijo, da je ovadba v proučitvi pri tožilcu in da tožilska odločitev še ni bila sprejeta.