Direktor Arhiva RS Dragan Matić je v sporočilu, objavljenem na spletni strani arhiva, zapisal, da je obstoječi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih "ob pomislekih in nasprotovanju arhivske stroke določil, da je arhivsko gradivo represivnih, pravosodnih in nekdanjih družbenopolitičnih organov, ki je nastalo pred 17. 5. 1990, prosto dostopno brez omejitev".

"Z novelo bi odpravili škodljive posledice"
V primeru dela gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki se nanaša na njeno obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost, se je to zakonsko določilo po njegovem mnenju izkazalo kot škodljivo, saj lahko izvajanje veljavnega zakona "ogrozi nacionalne interese in varnost posameznikov v tujini, ki so delali v korist vitalnih nacionalnih interesov Slovenije oziroma to morda delajo še zdaj". Z novelo bi možnost nastopa teh škodljivih posledic odpravili, je zapisal.

Trdi, da na ogrožanje nacionalnih interesov oz. varnosti posameznikov med drugim posredno opozarja tudi uredba o prevzemanju gradiva nekdanjega SDV-ja, ki jo je sprejela vlada v prejšnjem mandatu in s katero je predvideno, da lahko direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije določi način dostopa do dela gradiva nekdanjega SDV-ja.

Delovna skupina bo pregledala gradivo SDV-ja
Matić pojasnjuje, da novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih predvideva oblikovanje delovne skupine. Njena naloga bo, da v enem letu pregleda gradivo nekdanjega SDV-ja, ki se nanaša na obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost in da tistemu delu gradiva, katerega razkritje bi ogrozilo nacionalni interes ali varnost posameznikov, ki so delovali v nacionalnem interesu, določi stopnjo tajnosti v skladu z arhivskimi standardi in evropsko prakso. Sestava in način oblikovanja delovne skupine ji zagotavljata kompetentnost ter omogočata njeno strokovno delo, še zagotavlja direktor arhiva.

Gorenak: Udba že leta 1989 uničila 95 odstotkov arhivov
"Namesto agitiranja za škodljivo protiustavno in nepotrebno novelo zakona o arhivih bi moral gospod Matić kot direktor Arhiva predvsem poskrbeti za zakonitost izvajanja veljavnega zakona, ne pa omejevati dostopa do arhivskega gradiva, kar počne že od avgusta 2010 lani. Tudi zaradi takšnih oblastniških ravnanj je potrebno novelo zakona na referendumu zavrniti," se je na matićeve besede odzval poslanec SDS-a Vinko Gorenak.

Zapisal je, da je nekdanja Služba državne varnosti, "ki je bila pretežno namenjena preganjanju, spremljanju in nadziranju naših državljanov", že leta 1989 uničila okoli 95 odstotkov vseh svojih arhivov. Preostanek njenega arhiva je bil po njegovem vse do leta 2006 tajen in nedostopen javnosti. Šele v času vlade Janeza Janše naj bi bil tako sprejet zakon, ki je omogočil prost dostop do teh arhivov, takšno zakonsko določilo pa, kot pravi, velja še danes.

"Vodstvo sedanje Sove pa je avgusta 2010 neupravičeno in v nasprotju z zakonom publicistu Igorju Omerzi, ki je raziskoval operacije jugoslovanske tajne službe med slovenskima manjšinama v Italiji in Avstriji, prepovedalo dostop do javnega udbovskega arhivskega gradiva. Ne gre torej za ščitenje posameznikov ali skupin, ki so delali ali še delajo za koristi Republike Slovenije, ampak gre za ščitenje nekdanjega početja nekdanjih in sedanjih akterjev politične levice," opozarja Gorenak.