Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Policija je v času prvega vala epidemije obravnavala 177 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najpogosteje so žrtve fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ali kombinacije naštetih oblik nasilja ženske, storilci večine kaznivih dejanj pa njihovi zdajšnji ali nekdanji partnerji, piše Slovenska tiskovna agencija.

Po ugotovitvah policije sicer žrtve nasilja v času epidemije težje pokličejo na pomoč. Glede na to pozivajo vse, ki zaznajo nasilje, naj ga prijavijo policiji.

ZN pozivajo k preprečevanju nasilja nad ženskami

Združeni narodi sporočajo, da je preprečevanje nasilja nad ženskami ključni del nacionalnih odgovorov na pandemijo. Foto: Reuters
Združeni narodi sporočajo, da je preprečevanje nasilja nad ženskami ključni del nacionalnih odgovorov na pandemijo. Foto: Reuters

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres, ki je spomladi zaradi pandemije covida-19 pozval h koncu oboroženih spopadov, je tedaj izpostavil tudi velik porast nasilja v družini. Vlade po vsem svetu je pozval, naj bo preprečevanje in odgovor na nasilje nad ženskami ključni del nacionalnih odgovorov na pandemijo covida-19.

V nekaterih državah se je število klicev žensk na pomoč podvojilo, je dejal. Zdravstveni delavci in policisti se ubadajo s pandemijo, lokalne skupine za podporo nimajo sredstev, nekatera zavetišča pa so se zaradi pandemije zaprla, je orisal stanje na tem področju.

Nasilje kot ignoriranje ali posmeh

Po besedah psihologinje Andreje Poljanec je nasilje boleča tema že, ko ni dodatnih okoliščin, povezanih z novim koronavirusom. Ob tem poudarja pomen sočutja in pa odločitve žrtve, da sprejme pomoč oziroma zanjo zaprosi. Poleg različnih stisk in celo smrti, ki jih zahteva covid-19, je nasilje po njenih besedah dejavnik, ki marsikoga potegne v brezno teme, kjer je svetlobo le še stežka videti.

Z nasiljem smo preveč prežeti tako v partnerskih odnosih kot na delovnem mestu in celo v odnosu do otrok in drugih ranljivih skupin, je v petek dejala na novinarski konferenci o epidemioloških razmerah.

Nasilje je po njenih navedbah vedno nedopustno, pa naj gre za vpitje in posmeh ali ignoriranje, tihe tedne ali še kaj bolj grobega.

Kovačeva: Stiske se povečujejo

Nasilja nad ženskami je veliko že sicer, med epidemijo pa se je še povečalo, je pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami in deklicami, 25. novembrom, za Slovensko tiskovno agencijo dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

V nekaterih nevladnih organizacijah za pomoč ženskam v primeru nasilja so v prvem valu zabeležili dve tretjini več vključenosti v svoje programe. Po pripovedih žrtev se je nasilje, ki je bilo prisotno že prej, nadaljevalo in stopnjevalo, ponekod pa se je pojavilo na novo zaradi stresa in različnih stisk.

Kaj nalaga carigrajska konvencija?

Prvi mednarodno zavezujoči instrument za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami vse od posilstva v zakonski zvezi do pohabljanja ženskih spolovil je carigrajska konvencija. Pripravil jo je Svet Evrope, ki je najstarejša organizacija za človekove pravice v Evropi, Evropsko sodišče za človekove pravice pa jo v relevantnih primerih citira kot pomemben pravni vir.

Poljska nas vabi k odstopu od carigrajske konvencije, pravosodno ministrstvo proti

Slovenija je konvencijo podpisala leta 2011, ratificirala pa leta 2015. Poljska je na našo državo proti koncu avgusta naslovila dopis s pobudo za novo konvencijo, vendar so pristojna ministrstva v Sloveniji ocenila, da ni potrebe za nov dokument.

EU je konvencijo podpisala junija 2017, zdaj pa skupaj z državami članicami sodeluje pri pospešitvi procesa za zaključek pristopa h konvenciji.

ZN so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.