Foto: Twitter/Zdravko Počivalšek
Foto: Twitter/Zdravko Počivalšek

Večina delodajalskih organizacij se je namreč danes s člani vlade sešla na Brdu pri Kranju, kjer so pet ur razpravljali o oblikovanju smernic za drugi sveženj pomoči na področju zagotavljanja likvidnosti podjetij.

Sodelovali so predstavniki gospodarske, obrtne in trgovinske zbornice, kluba podjetnikov, združenja delodajalcev, kmetijsko-gozdarske in turistične zbornice, združenja obrti in podjetništva, združenja Manager in Ameriško-slovenska gospodarska zbornica ter SID banka.

Vsebino pogovorov je nato na popoldanski novinarski konferenci najprej predstavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Na vprašanje o finančni oceni tega drugega svežnja pa je sicer odgovoril, da o njegovi velikosti trenutno ne bi govoril.

DZ potrdil sveženj ukrepov za pomoč ob epidemiji

Predlogi glede trga dela, financ, davkov in turizma

Na področju trga dela so poudarili možnost porabe letnega dopusta v več delih, ki ga delavcu odredi delodajalec, predlog je šel tudi v smeri skrajšanja delovnega časa po vzoru Avstrije, z vidika kriznega dodatka bi bilo smiselno uvesti razlike med delavci, ki so čezmerno obremenjeni, in preostalimi.

Predlagano je bilo, da delodajalci samostojno odločajo o porabi letnega dopusta, na primer pri čakanju na delo, razporejanju presežnih ur zaposlenih, odločanju glede tistih zaposlenih, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev.

Eden izmed predlogov je bil tudi sprememba določila iz prvega intervencijskega zakona, ki določa, da mora biti delavec na čakanju sedem zaporednih dni. Predlagajo 10 zaporednih dni na mesec.

Predlagajo tudi poenostavitev glede prijave dela na domu na inšpektoratu za delo, za 60 dni pa si bodo prizadevali podaljšati delovna dovoljenja za tuje delavce, ki so že na delu v Sloveniji.

Pogovori so potekali tudi na finančnem področju, in sicer z vidika hitre, nebirokratske pomoči podjetjem po vzoru Avstrije, hitrih likvidnostnih kreditov podjetjem od SID banke, slovenskega podjetniškega sklada in slovenskega regionalnega razvojnega sklada, in faktoringa, torej določitve pravil glede odkupa zapadlih in nezapadlih terjatev. Predlagajo tudi ugodne kredite in garancije za bančne kredite za mala in srednja podjetja, vključno s posameznimi krediti za turizem in sredstvi za mikrokredite slovenskega podjetniškega sklada.
Rešitve gredo tudi v smeri ustanovitve sklada za reševanje solventnosti, jamstvene sheme in zavarovalnice ter odloga plačila davkov in prispevkov.

Kdo bo dobil kaj in koliko?

Oblikovani so bili tudi predlogi na davčnem področju, in sicer zamik plačila DDV-ja, odlog plačila trošarin, spremembe DDV-ja za nočitve in prehrano, posebej pa je bilo izpostavljeno področje najemnim in stroškov, povezanih s plačilom elektrike, ker bi bilo potrebno njihovo sofinanciranje. Strinjali so se, da morajo ukrepi spodbujati tako domače kot tuje investicije.

Na področju turizma pa so deležniki poudarili, da je predlog uvedbe vrednotnic za turistične agencije ustrezen, predlagali so tudi podaljšanje veljavnosti ukrepov za tri mesece po koncu epidemije in oblikovanja ukrepov za povratna in nepovratna sredstva v turizmu, apeli pa so šli tudi v smeri zavarovalnih premij, znižanja DDV-ja, poenostavitev postopkov na Fursu.

Posebej so oblikovali tudi ukrepe za spodbujanje kmetijstva.

"Vzpostaviti moramo močno mrežo državnih vzvodov in jamstev, da bomo kot gospodarstvo stali in obstali. Predvsem pa zagotoviti pogoje, da bo po koncu epidemije gospodarstvo znova zagnalo svoje kolesje," je sklenil Počivalšek.

Raje kredite kot subvencije

"V prvem svežnju smo poskrbeli pravzaprav za socialno sliko v podjetjih. Izognili smo se situaciji, da bi podjetniki reševali zagate s pošiljanjem ljudi na zavod za zaposlovanje. S tem je država financirala to obdobje čakanja," pravi predsednik GZS-ja Boštjan Gorjup in poudarja, da pa je v drugem svežnju pomembna likvidnost.

"Kot vemo, so prihodki vsega slovenskega gospodarstva, trgovine, industrije in storitvenega sektorja na mesec približno osem milijard, kar je nekoliko manj, kot je letni proračun države Slovenije. Če nimaš v mesecu prihodkov, pa moraš financirati nabavo blaga, ta sredstva manjkajo. V drugem svežnju je pomembno, da jasno definiramo, kako bodo podjetja lahko prišla do teh likvidnostnih sredstev," pojasnjuje.

Gospodarstvo potrebuje finančno injekcijo, ne toliko v obliki subvencij kot transparentnega kredita, ki ga po po uspešnem okrevanju v letu ali dveh znalo tudi vrniti, je opozoril.

Spomnil je, da je Avstrija priskočila na pomoč tudi na področju odloga plačil davkov in prispevkov, kajti tako lahko podjetje hitro in transparentno pridobi finančna sredstva ter financira obratni kapital ob ponovnem zagonu.

"Vemo, da mnogo dejavnosti ne bo moglo z ničle na 100 odstotkov zagnati svojega poslovanja, ampak bo to potekalo postopoma. Nekatere dejavnosti tudi vse leto. Zato potrebujemo inovativne inštrumente," je omenil tudi pogovore o tem, kako bi v naš prostor uvedli učinkovit inštrument skrajšanega delovnega časa.

Konkurenčna prednost

Kot dodaja, je v Sloveniji sorazmerno malo število obolelih, kljub slabim izkušnjam iz bližnje soseščine, zato je prepričan, da gospodarstvo lahko s pametnimi ukrepi zaženemo že danes, saj je po njegovih besedah v podjetjih visoka mera zaščitenosti delovnih mest in zaposlenih.

"Tako lahko mogoče tudi prehitimo konkurenco iz sosednjih držav. Zato potrebujemo zaupanje, jasne transparentne ukrepe, ki bodo pomagali, da hitro pridemo do teh sredstev, zaženemo gospodarstvo in s pomočjo novih davkov in prispevkov vrnemo ta sredstva v naslednjih mesecih nazaj," meni.

Vprašanje najemnin

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je pojasnila, da je bila velika večina trgovcev v prvi fazi mnenja, da bi bilo najbolje, da bi šla celotna najemnima v breme proračuna. "Ampak kot smo danes slišali državni proračun ni malha brez dna, je treba poiskati kompromisni predlog. Predlog verjetno ni idealen, ampak šel je v smeri, da bi približno 70 odstotkov pokril proračun, preostali delež najemnine bi se morala najemnik in najemodajalec sporazumno dogovoriti, kolikšen del pade na kakšnega partnerja," je razložila.

V imenu TZS-ja pa je podala tudi predlog, da najemodajalci od dneva razglašene pandemije ne bi smeli odpovedati najemnih pogodb iz razloga neplačevanja najemnine. "Dajmo si čas, da v miru oblikujemo predloge, da v miru damo možnost najemnikom in najemodajalcem, da se dogovorijo," je pozvala.

Zveza svobodnih sindikatov razočarana nad koronazakonom

Zavzemanje za odprte meje

"Drugi sveženj bo namenjen zagotavljanju likvidnosti, kar bo zelo pomembno – morajo biti čim hitrejši, targetirani, čim manj birokratski," opozarja Nevenka Črešnar Pergar iz Ameriške gospodarske zbornice Slovenije.

Kot pravi, zdajšnja situacija omogoča, da se poskrbi tudi za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "EU nam je šel tu precej naproti. Pri nas je dobro, da se povezujemo, zagotavljati moramo odprte meje, se boriti tudi proti protekcionizmu. Razmišljati moramo tudi o obdobju po krizi, ko bodo nekateri ukrepi še kako pomembni," je dodala.

Odzivi gospodarstva

Gospodarstvo, ki načeloma pozdravlja prvi sveženj ukrepov, pričakuje, da bodo tudi ukrepi iz drugega svežnja hitri in ciljno usmerjeni. Na obrtni zbornici si želijo podaljšanja ukrepa čakanja na delo za zaposlene, saj podjetja po epidemiji ne bodo obratovala s polno zmogljivostjo. Branko Meh (OZS) je tako za TV Slovenija opozoril: "Na začetku podjetja ne bodo potrebovala toliko zaposlenih. Ker ne bo toliko dela. Da ne bi dali ljudi na zavod za zaposlovanje, si želimo, da bi bili na čakanju, da bi jih država plačala, in jih pozneje vključimo v delo."

Podaljšanje ukrepa čakanja na delo močno podpirajo tudi v turizmu. V panogi, ki bo letos – po lanski rekordni sezoni – imela 70-odstotni upad prometa, pa bodo ključne tudi državne subvencije, pri čemer se po besedah Marjana Batagelja v Slovenskem klubu podjetnikov zavzemajo, "da bi se subvencije določale na osnovi uspešnosti podjetja, ne pa da bi se delale na počez. Ker tisti, ki ni nič prispeval v blagajno v preteklih letih, ni logično, da bi bil upravičen do enake pomoči kot ostali."

Delovnih skupin je pet

Kot rečeno, je vlada začela pripravo drugega protikoronskega svežnja za pomoč in zagotavljanje likvidnosti slovenskega gospodarstva. Da bi to dosegli, so oblikovali pet delovnih skupin.

Na dopoldanski novinarski konferenci je uradni govorec Jelko Kacin sprva naštel le štiri – skupino za področje gospodarstva in kmetijstva vodi minister Zdravko Počivalšek, skupino za finance vodi minister Andrej Šircelj, skupino, povezano z vprašanji v povezavi z delom, šolstvom, socialnimi zadevami, vodi minister Janez Cigler Kralj, skupino za predloge opozicije in nevladnih skupin pa vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak.

Pozneje je premier Janez Janša na Twitterju opozoril, da jih je vlada pravzaprav ustanovila pet. Glede pete skupine za predloge lokalnih skupnosti in občin, ki jo bo vodil minister za javno upravo Boštjan Koritnik, se je nato na popoldanski novinarski konferenci popravil tudi Kacin.

Vse skupine bodo vladi podale poročilo do četrtka, 9. aprila, in na podlagi tega bo svetovalna skupina pripravila predlog smernic za drugi protikoronski sveženj, ki bo šel nato v proces usklajevanja. Cilj je jasno postavljen: drugi sveženj mora biti uveljavljen do konca aprila.

Novinarska konferenca o pripravi drugega svežnja ukrepov